Predstavljaj si, da…

0
243

https://i1.wp.com/youthmuse.com/wp-content/uploads/2011/01/bc012best-friends-posters1.jpg?w=696Precej vode je že preteklo od takrat, ko je John Lennon sanjavo prepeval o tem, kako lepo bi bilo, če bi bili ljudje drugačni. V mladinskih in študentskih skupinah smo podobno zasanjani mrmrali slovensko različico “Ko bi ljudje ljubili se kot bratje in sestre…” Topli občutki pri srcu niso dolgo trajali, hipiji so se postarali in zresnili, namesto vsesplošne harmonije in pravičnosti nemočno opazujemo, kako se uveljavljajo vedno bolj grobe oblike nasilja in neenakosti. Je boljši svet nedosegljiva utopija? Je med sanjami in resničnostjo res nepremostljiv prepad?

Stojim v vrsti pred blagajno, da si naročim nekaj malega za zajtrk. Oči se mi pasejo po mičnih plakatih, s katerih se mi ponujajo idealizirani rogljič, kapučino in vrsta drugih dobrot ter napitkov. Zalotil sem se, kako sem jih že začel použivati. Ko mi bo natakar postregel in bom ugriznil v rogljič in srknil kapučin, bom užival tisto idealizirano podobo s plakata, ki je že spodbudila mojo domišljijo. Pecivo in napitek sta v moji izkušnji neizbrisno zaznamovana s predstavo o njima, ki se si jo ustvaril med čakanjem v vrsti.

To prepletanje virtualnega in snovnega dobro poznajo propagandisti. Tisti komercialni ga uporabijo za to, da nam prodajo svojo robo. Oni politične vrste pa za to, da nam slikajo lepši svet, ki nam ga bodo pričarali v zameno za našo podporo. Propagandisti točno vedo , da si človek stvar ali dejanje  najprej predstavi, si ustvari umsko podobo o njej, šele potem jo sprejme ali odkloni. To je lepo povedano v zgodbi o padcu Adama in Eve: skušnjavec jima je najprej slikovito opisal učinke prepovedanega sadeža. Onadva sta si zadevo predstavila, si jo “pred-očila” in šele potem segla po nesrečnem jabolku: “Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel.”

Zdaj pa zares: predstavljajte si svet, v katerem vaša sreča ni odvisna od tega, kaj bodo drugi mislili o vas, kakšen avto ima sosed, koliko zaslužite in kaj si lahko privoščite. Že res, da je tudi to pomembno, ampak sreče pa kljub vsemu ne more dati. Ste zmožni predstaviti si sebe, kako ste pravzaprav blagoslovljeni, ko živite bolje kot ogromna večina ljudi, ko vam za razliko od milijonov ni treba trepetati za življenje? Ste si zmožni predstavljati, da so osebe, ki se vam upirajo in bi jih najraje žive požrli, pravzaprav čisto spodobni ljudje, podobni vam in si želijo predvsem živeti v miru in slogi? Si znate predstavljati svet, v katerem so otroci, mož ali žena ter stari ljudje blagoslov in ne nadloga ali strošek. Ljubezen, mir in vse drugo, po čemer hrepenimo, pač ne rastejo na drevesu in se ne skrivajo v rudnikih. Vse to ustvarimo mi, z vsakim trenutkom, ki ga posvetimo sočloveku.

Če ste si vse to to zmožni predstavljati, potem ste z eno nogo že vstopili v ta svet.

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite