V soboto, 21. aprila 2018, je v Grosupljah sklican kongres NSi. Zanimiv je že kraj dogodka, saj gre za mesto od koder prihaja Janez Janša, ki tam vedno tudi nastopa na volitvah za Državni zbor. Glede na vse, kar se zadnja leta dogaja med obema “sestrskima” strankama, ima odločitev za Grosuplje gotovo nek globlji pomen.
Na spletni strani časnika Delo je Suzana Kos objavila pogovor z gospo Ljudmilo Novak, ki pred časom prepustila vodenje stranke gospodu Mateju Toninu. Članek je bil opremljen z bombastičnim naslovom »Razmišljala sem, da bi stranko še tokrat popeljala na volitve. To je pritegnilo mojo pozornost. Odločil sem se, da jo pokličem, da nam za naš portal pojasni, kaj je želela povedati s tem intervjujem v časopisu. Naj vas spomnim, Delo praviloma ni naklonjeno politični opciji, ki jo je gospa Novak vodila zadnjih deset let. Običajno se takšni prispevki na desni politični sceni razumejo kot napad na sestrsko stranko SDS in njenega predsednika. Danes ga nekateri morda razumejo kot napad na mlado generacijo v stranki, ki na grosupeljskem kongresu prevzema odgovornost za njeno prihodnost.
Naj tudi ponovim, da je Novakova vodenje stranke prevzela po končanih državnozborskih volitvah, ko je stranka ostala pred vrati parlamenta. Takrat je dr. Bajuk ravnal evropsko, priznal je poraz in odstopil z mesta predsednika stranke. Gospe Novak je uspelo stranko vrniti v Državni zbor, v drugi Janševi vladi pa je bila tudi podpredsednica Vlade RS.
Gospa Ljudmila Novak mi je v pogovoru pojasnila, da je res pričakovala, da bo stranko popeljala na jesenske volitve, vodenje stranke pa bi predala po končanih volitvah. Odločitev stranke je sprejela, ostaja aktivna v politiki, junija bo kandidirala v Ribnici in v volilnem okraju, kjer je doma. Povedala je, da si Slovenije ne predstavlja brez krščanske demokracije, zato vztraja in skuša po najboljših močeh prispevati, da postanejo vplivna politična stranka.
V nadaljevanju objavljamo pogovor, ki ga je z gospo Novak pripravila sodelavka časopisa Delo Suzana Kos
Marsikdo meni, da se s čela stranke januarja letos še ni hotela posloviti. Priložnost so dobili mladi, ali je bila ta sprememba prava, bodo najprej pokazale volitve. Za zdaj večjega preboja in želene podvojitve volilnega rezultata ni. Priljubljenost se vam po odstopu s položaja predsednice NSi povečuje, v mesecu dni ste na lestvici pridobili dve mesti, ste v špici med prvimi petimi najbolj priljubljenimi politiki. Zakaj je tako?
Pri javnomnenjskih analizah in lestvici priljubljenosti običajno opažamo, da bolj ko si nevtralen, višje si. Na lestvici sem bila že prej dokaj visoko, manjši premiki od meseca do meseca pa so lahko tako in tako stvar naključja.
Matej Tonin je na tej lestvici daleč za vami, v soboto bo dobil polni mandat na vrhu stranke, protikandidata nima. Niste pomislili, da je bil vaš umik morda napaka?
Ne razmišljam o tem, gledam naprej. Stvari so se zgodile, kaj je moja poteza pomenila za stranko, pa bo, kot vedno, pokazal čas. Ko bodo volitve, bo jasno, ali je stranka res napredovala. Najboljša anketa so vedno volitve.
Ob zamenjavo na vrhu je bilo rečeno, da stranka z novim vodstvom pričakuje podvojitev rezultata od zadnjih volitev, za zdaj ji ne kaže tako.
Zagotovo je namen zamenjave v vrhu stranke, da izboljšamo rezultat, če bomo naredili velik preboj, bomo še videli. K spremembi v vrhu NSi je pripomoglo tudi razmišljanje, da si ljudje v politiki želijo sprememb in novosti, kar lahko opazimo tudi drugod po Evropi.
Še ena pomembna zadeva je povezana s to spremembo, in sicer vaša izjava, da NSi v koalicijo s SDS, dokler jo bo vodil Janez Janša, ne bo šla. Gospod Tonin je v zvezi s tem izjavljal, da ne boste požrli besede.
Lahko govorim le v svojem imenu, stranka tovrstne odločitve sprejema na organih stranke. To stališče, ki ga omenjate, sem večkrat javno ponovila, sama zelo rada sodelujem s konstruktivnimi, pozitivnimi ljudmi, ki imajo neke rešitve. Zato sem pač imela do sodelovanja z Janezom Janšo pomisleke.
Jih imate še zdaj?
Še vedno jih imam, da.
Kako vidite premiera v odstopu? Se strinjate z mnenjem, da Miro Cerar kljub izjemnemu volilnemu rezultatu njegove stranke leta 2014 v resnici ni vodil države?
(Smeh.) Uradno je bil predsednik vlade. Je pa dejstvo, da se v Sloveniji vse bolj opažajo razmere, ki jih lahko ponazorim z gledališko komedijo z naslovom Hrup za odrom, torej da se resnično življenje dogaja za odrom. V parlamentu imamo predstavo za javnost, v resnici pa se zadeve dogajajo v zakulisju. In tudi pri Cerarju smo dobili takšen vtis.
O kakšnem zakulisju govorite?
Nisem bila del te koalicije, lahko govorim o vtisih, da imajo določeni lobiji precejšen vpliv na slovensko politiko, še posebno na stranke, ki so dolgo časa na oblasti in se določeni kadri vrtijo na določenih funkcijah.
O katerih lobijih govorite? O krogu nekdanjega predsednika Milana Kučana, Gregorja Golobiča ali o gospodarskih lobijih?
Neizvoljeni centri moči upravljajo državna podjetja in nastavljajo določene ljudi na določena mesta. Vedno znova prihajamo do spoznanja, da so državna podjetja slabo vodena zaradi nastavljanja ljudi, da so se črpala določena sredstva in podobno.
Gre pri gospodu Marjanu Šarcu za nekakšno samoniklo politično figuro in stranko?
Ne.
Za kaj pa?
Glede na tako veliko podporo neki stranki, ki ni še ničesar pokazala, in glede na prejšnje volitve, ko se je takoj začelo usmerjati ljudi k nekemu liku, imam občutek, da sta ta stranka in Marjan Šarec podobni lutki, proti katerim se usmerja tok.
Kdo pa ga usmerja? Menite, da to delamo mediji po nareku nekoga, da so potvorjene javnomnenjske ankete, ki ponujajo novega mesijo?
Ljudje si resnično želijo novega mesije. Čeprav v resnici potrebujemo konkretnega človeka, ki bo v vladi postopoma, korak za korakom, reševal težave. Mesija ni realen. Je iluzija. Zato so ljudje vedno znova razočarani.
Nekateri menijo, da je čas za spremembe političnega sistema v državi, recimo, tako pri pristojnostih predsednika države kot pri premieru, ki naj mu bo dano, da sam imenuje svoje ministre.
Po mnenju NSi je postopek imenovanja vlade v Sloveniji predolg in bi zato morali sprejeti nekatere spremembe za hitrejše in učinkovitejše postopke. Predsednik države pa bi moral imeti pristojnost dajanja veta na zakone. Seveda bi bilo treba po toliko letih pogledati, kaj je treba spremeniti v političnem sistemu, kje nas ovira pri razvoju in učinkovitosti. Ker pa smo zelo trdi, težko pridemo do odločilnejših sprememb.
Male stranke niste naklonjene spremembi volilnega sistema, ker vam ta zagotavlja obstoj.
Čas bo to spremenil, tudi tokrat bo kandidiralo veliko strank, državljani pa bi morali pozorno spremljati, katere stranke imajo rešitve, so kaj pokazale, imajo program in nimajo za seboj nekih korupcijskih zadev. Sčasoma se lahko oblikujejo stranke z neko težo.
Program NSi je gospodarstvo zelo dobro ocenilo, vendar je problem, ker govori o zadevah, ki niso blizu ljudem, in ker ni dovolj populističen. Ste predlagali novemu vodstvu stranke več populizma?
Naš program je večinoma plod dela na terenu, iz naših rednih mesečnih obiskov različnih delov države. To smo vnesli v program. Antipropaganda pa govori o tem, da zagovarjamo kapitaliste in bogataše, kar sploh ni res. Zato sem večkrat predlagala, da začnimo pri vsakdanjih težavah ljudi. Poudarjam, da je treba približati našo govorico ljudem, ne govorim pa o populizmu.
Na neki način so vas prisilili odstopiti s položaja predsednice, je slišati.
Nihče me ni prisilil, da sem odstopila. Razmišljala sem sicer, da bi stranko še tokrat odpeljala na volitve, nato pa jeseni ne bi več kandidirala za predsednico, saj sem stranko vodila od leta 2008. Stranka res potrebuje mlade, nove moči. Na temelju pogovorov pa tudi na podlagi vtisov, da ljudje hočejo spremembe in nove obraze, sem sprejela omenjeno odločitev.
Žal vam zaradi tega ni?
Ko se odločim, ne gledam več nazaj. Ni produktivno in smiselno, da bi to obžalovala. Raje bom razmišljala, kaj še lahko storim za stranko.
Vir: Delo
