Pirjevec v Partizanih o Rožmanu podtaknil, da se je v obupu zapil

5
SAZU zagovarja zakon molka in akademsko vzvišenost. Foto: STA

Časa do praznovanja tridesetletnice Republike Slovenije ni prav veliko. Posebej še, če se bo SAZU varovala z molkom in se izogibala dialogu. 

Na mojo pobudo SAZU se je nenavadno hitro in odločno odzval prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU. V svoji izjavi je malce zgrešil tisto, kar sem njemu, akad. prof. dr. Jožetu Pirjevcu in SAZU želel povedati. Nikakor nisem mislil v duhu njegove izjave, da SAZU ne preverja »moralno-politične primernosti« svojih članov. Ta njegov izrek vzbuja vtis, da so akademiki v svojem izražanju povsem neomejeni in nikomur odgovorni.

Kako naj bi SAZU spodbujala spravo?

Pa vendar naj bi SAZU spodbujala dialog. V 3. členu zakona o SAZU med drugim piše, da SAZU:

  • daje ocene, predloge in mnenja o stanju, razvoju in pospeševanju znanosti in umetnosti, organizaciji raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja;
  • sodeluje pri obravnavi splošnih družbenih in gospodarskih vprašanj;
  • organizira razprave, znanstvene sestanke, posvetovanja, predavanja in razstave …

Zato naj skušam svojo pobudo nekoliko konkretizirati.

Ob nedavnem posvetu o slovenski spravi na SAZU je bila med objavljenimi dokumenti tudi nesojena Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji po drugi svetovni vojni z dne 2. junija 2009.

Ta izjava in dogajanje okoli nje je bilo zavito v skrivnost. 2. marca 2011 je Ranka Ivelja v Dnevniku objavila poročilo, ki govori o težavnosti popravljanja in sprejemanja izjave:

»Na SAZU o predlagani izjavi, ki je po besedah upravnega direktorja SAZU Zorana Mezga le začasno zamrznjena, in okoliščinah njenega nastajanja niso želeli govoriti. Prav tako nam niso bili pripravljeni posredovati izjave ali že pripravljenega poročila o stališčih akademikov. … Tudi obljubljenih podatkov o tem, koliko akademikov – od 99 – je sodelovalo pri nastajanju izjave, nismo dobili

Nerazčiščen etični dolg zaradi zlorab povojnih oblasti skrbel tudi Danila Türka

Zato je odločitev SAZU, da izjavo objavi v povzetkih letošnjega posveta o slovenski spravi, pomembno sporočilo! Prilagam jo, da bi si lahko sami ustvarili stališče do nje.

Ta izjava je bila sprejeta na pobudo predsednika RS dr. Danila Türka – bilo je po njegovih težavah z nastopom ob odkritju posmrtnih ostankov umorjenih v rovu sv. Barbare v Hudi Jami. Po pričevanju dr. Jožeta Trontlja, tedanjega predsednika SAZU, ga je »predsednik povabil na pogovor, v katerem je bila ta želja osrednja tema«.

»Povedal mi je, da svoje poglede in mnenja, namenjena ob raznih priložnostnih nagovorih državljankam in državljanom, želi opreti tudi na etične razmisleke. Ob tem pa opaža sam in ga opominjajo drugi, da ima Slovenija oz. slovenski narod še velik neporavnan, nerazčiščen etični dolg iz preteklosti, zlorabe povojnih oblasti. To slabi moralno ozadje njegovih misli in opredelitev. Tudi sicer je sedanja razcepljenost Slovencev obžalovanja vredna in v raznih ozirih škodljiva. Upal je, da bi ta šibki položaj etike lahko okrepila kakšna uravnotežena ocena neetičnega ravnanja oblasti v preteklih desetletjih, izjava z veliko moralno težo, ki bi jo izrekla priznana moralna avtoriteta. To pa je pri nas morda lahko le Akademija.

Po svoje je ugoden tudi današnji čas, ko je na krmilu države levica, s čimer bi odpadel možni očitek političnega pritiska. Posebno dobro bi bilo, če bi izjavo objavili približno hkrati s sprejetjem t. i. vojnih zakonov. To bi – tako je upal predsednik – pomembno razbremenilo oz. uravnotežilo javno razpravo in olajšalo nacionalno spravo

Umestno je vprašanje o strpnosti med člani SAZU

Trontelj tudi opozori na dvom, ki je spremljal to podjetje od samega začetka, in sicer, »ali bomo akademiki v sebi našli dovolj strpnosti in enotnosti, da bomo sposobni sprejeti nevtralno etično oceno povojnega dogajanja, ne da bi sami padli v past prepirov in notranje razcepljenosti …, in ali bomo sposobni sestaviti izjavo, ki ne bo izzvala podobnih kontraproduktivnih učinkov med ljudmi, ki jim je namenjena«.

Pokazalo se je, da večina akademikov soglaša z izjavo oz. bi jo le malo spreminjala. Enajst akademikov pa je bilo proti sprejetju izjave v tej obliki oz. izjavi nasploh. Če je prav razumeti dogajanje, je bila med njimi večina takih, ki se v duhu bližajo več kot skrajnim stališčem dr. Jožeta Pirjevca, ki sem jih omenil v prvem pismu.

Ta manjšina (domnevam, da z Jožetom Pirjevcem in verjetno še z drugimi reprezentanti partizanske diskurzivne koalicije) je v SAZU še vedno prisotna.

Predsednik Pahor spodbuja SAZU, naj sestavi Deklaracijo o spravi

Če nas skrbi Štihova teza, da se z dejavnostjo svojih članov in njihovo kvalifikacijo ne ukvarjajo, pa se sprašujemo, ali tudi v bodoče ne bomo nič zvedeli o tem, zakaj in kako je SAZU pogorela pri izpolnjevanju obljube, ki jo je dala nekdanjemu predsedniku RS. Pa tudi o tem, kakšno vlogo je pri tem imel Pirjevec s tovariši.

Obramba z molkom oz. vzvišeno zavračanje neljubih vprašanj z argumenti, ki z vprašanji nimajo posebne zveze, je zlasti nespodobno danes, ko so akademiki in Štih kot njihov predsednik pred povsem podobno nalogo kot SAZU in Trontelj pred njim.

Dne 22. junija 2020 je Borut Pahor, predsednik RS, sprejel organizatorje posveta Slovenska sprava s predsednikom SAZU na čelu in »je visoke goste povabil, da bi razmislili o pripravi besedila Deklaracije o spravi, ki bi jo Akademija predložila državnemu zboru v sprejem z aklamacijo. Predsednik Pahor je prepričan, da je SAZU kot najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova edina institucija, ki to lahko stori, čas obhajanja tridesete obletnice samostojnosti pa je za to najboljši čas«.

Pirjevec v Partizanih o Rožmanu podtaknil, da se je v obupu zapil

V tej zvezi se sprašujemo, ali obramba zločina in pozivanje k zločinu legitimira akademika, da bi lahko ustvarjalno prispeval k uresničitvi naloge, ki jo je SAZU sprejela od predsednika Republike Slovenije.

Če sem v prvem pismu omenjal Pirjevčevo željo po umoru, pa bi lahko danes nadaljeval z navajanjem laži in čudaških podtikanj o škofu dr. Gregorju Rožmanu. Z njimi nadaljuje Pirjevec tudi v Partizanih, čeprav ga je med drugimi na neresničnost in neprimernost njegovih tirad proti Rožmanu opozorila dr. Tamara Griesser Pečar že leta 1999 v Razgledih. Tedaj je na koncu zapisala: »Posebne vrste cinizem, pravzaprav ideološka zaslepljenost, pa je, da Pirjevec odreka Rožmanu pravico do groba v domači zemlji. Tukaj je vsak komentar odveč. Očitno izgublja kritično distanco, ki bi jo kot zgodovinar moral imeti.« Škof Rožman v miru božjem počiva v ljubljanski stolnici, Pirjevcu pa njegova atentatorsko-teroristična žilica, ki ga žene v izkrivljanje resničnosti, še vedno ne da miru. Če ne more drugega, pa Rožmanu v Partizanih podtakne, da se je v obupu zapil.

Pirjevec na vprašanja pa noče odgovarjati

Seveda pa Pirjevec nekako v Štihovem duhu zagovarja zakon molka in akademsko vzvišenost tako, da se skrije pred svojo odgovornostjo za izrečena čudaštva z izjavo, da mojih navedb ne bo komentiral.

Ker je SAZU dobila pomembno javno nalogo, ob kateri bo del akademikov, ki imajo svoje ideološko, etično, moralno in strokovno obzorje zamegljeno podobno kot Pirjevec, zelo verjetno skušal v zavetju zarote molka (spet) odigrati svojo igro, bi bilo korektno, da je slovenska javnost obveščena vsaj o osnovnih koordinatah, v katerih bo potekalo pisanje in sprejemanje predvidene izjave.

Časa do praznovanja tridesetletnice Republike Slovenije ni prav veliko. Posebej še, če se bo SAZU varovala z molkom in se izogibala dialogu.

PS.: Več o nekaterih začetniških grehih in drugih kuriozitetah dr. Jožeta Pirjevca v Partizanih pa v novem nadaljevanju naslednji teden.

5 KOMENTARJI

  1. Ne more biti nobene izjave o spravi, ker se ne ve niti o čem je spor. Če gre za postavo (problem zločina in genocida) je treba spor pripeljati pred sodnika.
    Videti je pa, da gre za delitev do krvi.

  2. Upam, da bodo kompetentni ljudje in deležniki odkrivanja morišč po Sloveniji kaj več povedali o možnosti za spravo po intervjuju Kučana in Rosvite Pesek v ponedeljek, 3.8. ob 21.uri na TV1 !!!????

  3. Nekoč-kmalu, saj čas ne igra nobene bistvene vloge, bomo izvedeli vso in to res čisto vso resnico -in samo resnico. O vsem, o vseh, o meni, tebi nas, vas in njih.
    Si predstavljate?!
    Veselite se nebesa in raduj se zemlja.

  4. Ce ima Pirjevec kaksne dokaze, da se je skof Rozman zapil, nimam nic proti, da to zapise. Ce si je to izmislil ali ce neke domneve predstavlja kot resnico, bi si zasluzil vsaj eno po goflji. Sam ostajam pri tem, da je Rozman, ko je zapustil skofovski sedez in Slovenijo, ravnal narobe in morda od tod in tega, da na Svetem sedezu za ta korak ni nasel razumevanja, kar nekaj zagrenjenosti.

    Pirjevec bi pa lahko kdaj pomislil, kako se njegovi starsi, ki so jim komunisti zaplenili imetje in so kot ezuli odsli v Italijo, ob njegovih ze rahlo senilnih rdecih maskaradah gotovo obracajo v grobu.

Comments are closed.