Objavljamo Dežmanovo pismo SAZU, v katerem je predlagal, da objavijo Trontljevo razmišljanje o minimalnem etičnem standardu, bi bilo lahko delen odgovor na Tomažičevo spraševanje o spravi.
Z zanimanjem spremljam zgode in nezgode pri pripravi posveta o »slovenski spravi«. Upam, da bo sodelovanje filozofov, teologov, psihologov, terapevtov, , kriminalistov, sociologov, zgodovinarjev in drugih nadgradilo tako dosedanja spoznanja kot spodbudilo nova iskanja.
Če smo leta 2015 dovolj uspešno pripravili pobudo Resnica in sočutje, je morda leta 2020 čas za pobudo Sožitje in odpuščanje.
Prav v zvezi s pobudo Resnica in sočutje sem 4.julija pisal dr. Tadeju Bajdu, tedanjemu predsedniku SAZU:
»Imel sem čast, da sem kot predsednik Komisije Vlade RS za reševanje z vašim predhodnikom prof. dr. Jožetom Trontljem govoril o nekaterih vprašanjih v zvezi s slovenskim preseganjem bremen zločinske zgodovine. Tako sem z zanimanjem spremljal nastajanje Izjave SAZU o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Žal je njegova prezgodnja smrt preprečila, da bi to besedilo dozorelo.
Sodelujem tudi pri pobudi Resnica in sočutje 1945-2015, s katero želimo prispevati k slovenskemu spravnemu procesu. V okviru tega bi želel, da bi v spomin na prof. dr. Jožeta Trontlja pripravili tematsko razpravo o njegovem prispevku k temu procesu.
Zato vas prosim, da bi mi dovolili, da v vašem arhivu pogledam njegov predlog besedila izjave. Predvsem bi želel, da bi njegovo osnovno prizadevanje po čim širšem soglasju o minimalnem etičnem standardu ostalo kot trajna dediščina v narodnem bitju.«
Tedaj je bil odgovor dr . Bajda negativen.
Zato je zame pozitivno presenečenje, da je predvidena izjava SAZU z dne 2.junija 2009, objavljena v knjižici povzetkov posvetovanja o »slovenski spravi« leta 2020.
Dovolite mi, da vam predlagam, da poleg te izjave v zborniku posveta objavite tudi dragoceni pismi dr. Jožeta Trontlja z dne 13.julija 2009 in z dne 21.avgusta 2009. Razvidno je, da je se je 68 akademikov z izjavo ali strinjalo ali se o njej niso izrekli, 18 bi jih izjavo podprlo, če bi upoštevali nekatere popravke. Proti izjavi jih je bilo 11.
Dr. Trontelj je v omenjenih besedilih skrbno analiziral ugovore in tudi razvil svojo argumentacijo v prid izjavi. Upam, da se bo ta dialog v SAZU in širši javnosti nadaljeval.
Zato bi bilo več kot dragoceno, da bi SAZU počastila dragoceno dediščino dr. Jožeta Trontlja in njegovih sodelavcev tudi z objavo te dokumentacije.
V pričakovanju take odločitve vas lepo pozdravljam.
