Renato Podbersič ml.: Saj ne vedo, kaj delajo

11
1516

 

Pod sloganom „za odprto mejo“ bodo rajali nasledniki tistih, ki so streljali na meji

Sem Goričan, Primorec, Slovenec, Evropejec. Neizmerno rad imam svojo Goriško, odprto deželo, kjer so stoletja sobivali Slovenci, Italijani, Furlani in Nemci. In še kdo …

No, sredi 20. stoletja, po pariški mirovni pogodbi (1947), so svetovni oblastniki posegli v stoletja enoten kulturni, gospodarski in politični prostor ter ga boleče razdelili z novo državno mejo med tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Naše prednike na Goriškem je nova meja zelo prizadela, kar naenkrat so bili ločeni od stoletnega središča v Gorici. Poleg tega je umetno postavljena meja potekala neživljenjsko in nikakor ni sledila niti nacionalnim delitvam.

Jugoslovanski graničarji na meji streljali na prebežnike v „gnili kapitalizem“

Državna meja je bila do Videmskega sporazuma (1955) praktično nepredušno zaprta, ponekod tudi z bodečo žico. Jugoslovanski graničarji so na meji streljali na nesrečnike, ki so bežali v „gnili kapitalizem“. Italijani pa tam niso streljali, meje še prav varovali niso.

Pozneje so se razmere spremenile, na bolje. Toda na tej meji so ljudje do konca tudi umirali pri (ilegalnem) begu čez mejo! Za koga so torej umrli številni nesrečniki, ki so bežali iz „socialističnega raja“!? Spomnimo, da je nekdanja JLA, ki je do leta 1991 „branila“ meje SFRJ, prebežnike lovila do slovenske osamosvojitve. Ob tem so vojaki pogosto uporabili strelno orožje. Za nagrado pa so prejeli dopust!

Zadnji prebežnik, šlo je za mladega ekonomskega emigranta, državljana Šri Lanke, ki so ga jugoslovanski graničarji obstrelili na Krasu, je bil obstreljen sredi junija 1991, par dni pred osamosvojitvijo Slovenije. Po doslej znanih podatkih je zadnja žrtev na zahodni meji umrla v začetku leta 1990. Samo na Goriškem so jugoslovanski graničarji med poskusom bega čez državno mejo, po dosedanjih ocenah, ustrelili okrog 150 ljudi. Za dokončne podatke bo treba počakati na odprtje arhivov v Beogradu.

Upoštevati je potrebno, da je prav čez Goriško in Kras potekala geografsko najlažje prehodna meja za tiste, ki so bežali izpod komunizma v vzhodni in srednji Evropi ter iskali boljše življenje na Zahodu. Starejši domačini po naših vaseh na goriškem podeželju mi še danes pripovedujejo, kako je bilo prva leta po vzpostavitvi meje praktično vsako noč slišati strele. Marsikdo, ki se je naslednjega dne odpravil na svojo njivo, je po tleh lahko opazil krvave sledi. Kolikor vem, so v prvih letih na Goriškem ustreljene prebežnike pokopavali v gozdu Panovec, na Krasu pa so jih metali kar v kraška brezna. Znan je primer iz jame Jelenca pri vasi Kobjeglava, o čemer smo tudi na Časnik.si že pisali.

Pod sloganom „za odprto mejo“ bodo rajali nasledniki tistih, ki so streljali na meji

V soboto, 14. septembra 2019, se nam v Ajdovščini obeta proslava „pod rdečo zvezdo“ ob državnem prazniku „Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini“. Kot piše na uradnem vabilu, jo v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami pripravlja Občina Ajdovščina in bo potekala pod sloganom „Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi“. Slavnostni govornik bo predsednik vlade RS Marjan Šarec.

Poleg tega so na plakatu/vabilu zgolj slovenska imena krajev globoko v Furlaniji, kjer Slovenci niso nikdar živeli (Červinjan/Cervignano) oz. je njihova prisotnost zelo majhna (Videm/Udine, Tržič/Monfalcone, Gradišče/Gradisca d’Isonzo). Torej gre za zemljevid, ki se ga ne bi sramovali niti največji slovenski nacionalisti, z realno slovensko-italijansko narodnostno mejo pa nima prav nič skupnega! Dokazuje pa, da so nekateri „pravilno“ politično navdahnjeni organizatorji za partikularne politične cilje sposobni vsega, tudi potvarjanja podatkov. Gre za tiste, ki jim je skrb za lasten slovenski narod deveta briga! Navadno sicer prisegajo na materialistično potrošnjo in še vedno hodijo po nakupih v Udine, Cividale, Monfalcone.

Za konec: najmanj nenavadno in neokusno je, da danes pod sloganom „za odprto mejo“ praznujejo in rajajo predstavniki politične stranke, z lokalnim županom na čelu, ki se imajo za nekakšne internacionalne naprednjake. Po lastnih izjavah so menda ponosni nasledniki tistih, ki so skoraj pol stoletja nedemokratično odločali o življenju nas in naših prednikov ter „skrbeli“ tudi za streljanje na meji. Brez opravičila!

11 KOMENTARJI

  1. V soboto v Ajdovščini ne bo nikakršen praznik Primorske, ampak bodo to ponovne boljševistične bakanalije, z zastavami bivše osovražene in propadle skupne države, s simboli srpa in kladiva ter za nameček še prepevanje “bandiere rosse”, tako kot je bilo na vseh “proslavah” doslej. Grda zloraba ponosne Primorske!
    Spoštovani gospod Podberšič, v naslovu prispevka navajate, da ne vedo, kaj delajo. Jaz pa mislim, da prav dobro vedo, kaj delajo. Žal. Zato pa smo, kjer smo.

  2. Jankovičev primer dokazuje, kako učinkovito deluje pri nas mafijska politika in mafijska zakonodaja, posledično pa tudi mafijsko sodišče, ki brez pripomb požegna vse to.

    Nujno je prižgati alarmne zvonce in očistiti mafijsko navlako na vseh področjih državnega življenja.

    Namesto smrt fašizmu, izobesimo parolo- smrt mafiji!

  3. Tudi sodišče bi moralo že zdavnaj opozoriti na nujnost sprememb zakonodaje, če ta ni v skladu z ustavnimi načeli in pravičnostjo!!!

    Sodniki ne morejo in ne smejo biti vazali mafije!!!

  4. Sodišče ne sme biti slepi robot, ki le zna požegnati krivično – mafijsko zakonodajo!

    Sodniki so prisegli, da bodo spoštovali slovensko ustavo, zato ne smejo delovati protiustavno!!!

    Enako tudi politiki!

  5. Splošno znano je, da je temelj prava – pravičnost!

    Zato je logično, da je vse kar je pod 50% poplačila upnika nepravično.

  6. Ta članek je podoben, če ne kar enak tistim umotvorom, ki trdijo, da je planet Zemlja ravna plošča. Začne s trditvijo, da je Primorce, Goričane (med katere se sam šteje) nova meja leta 1947 zelo prizadela, ker je Gorica ostala v Italiji. Da se sklepati, da bi bilo bole, da bi Primorska ostala v Italiji, tako ne bi bila odtujena od Gorice. Enako mislijo današnji novi fašisti v Italiji. Avtor negira vsa slovenska imena krajev, ki so ostali v Italiji. Po njegovem so slovenski nacionalisti poslovenili imena, ker tam po njegovem ni, oziroma je samo peščica Slovencev. Uradni podatki pravijo, da je za mejo približno 140.000 Slovencev, ki pa za Podberšiča ne obstajajo. Nekaj takega trdijo zagovorniki ravne zemlje, za njih S in J ne obstajata. Nato Renato navaja neke številke usmrtitev na meji, za katere samo on ve. V isti sapi pravi, da bodo številke točne, ko bodo odprli arhive v BGD. Renato, arhivi so že odprti. Isto trdijo zagovorniki, da je zemlja ravna plošča. Tudi oni razne razdalje sicer zmanjšujejo, medtem, ko jih Renato napihuje. Renato ne ve, da je bila YU meja odprta že od leta 1950 in je lahko vsak državljan prečkal mejo popolnoma legalno. Jaz sem kot 4 letni otrok bil v Italiji že davnega leta 1957 in nisem bežal preko meje. Zelo ”ljubko” je spoznanje, da danes gredo Slovenci v Monfalcone in Udine na nakupe. Renato bi morda rad ponovno postavl ograjo in mejo in carino, da tega ne bi počeli? Renato, ti nisi noben zaveden in ponosen Goričan ali primorec. Če bi bil, bi drugače pisal. Gospod Boris Pahor je pozdravil praznik Primorske. In če bi ti Renato imel priliko, da ti ta gospod pove, kako je Primorska trpela pod Italijo, bi ti bilo mogoče kaj bolj jasno. Jasno je tudi vsem normalnim, da je planet Zemlja krogla, tako kot je jasno vsem normalnim, kdo je priboril Primorsko, da danes tu govorimo slovensko in smo v Sloveniji. Popolnoma jasno je, da bi brez partizanskega boja Primorska ostala v Italiji. In v ta boj so bili vključeni vsi zavedni Primorci od duhovnikov preko inteligence in kmetov in delavcev na Primorskem. Renato, PLANET ZEMLJA NI RAVNA PLOŠČA.

    • Zivo,
      saj sami veste, zakaj si izmišljate reči in jih podtikate.
      A naj vam še jaz povem: v zgornjem komentarju avtorju članka podlo podtikate razmisleke, h kakršnim besedilo članka sploh ne vodi.

      Iz zapisa gospoda Podbersiča bi namreč popolnoma enako (ne)utemeljeno, kot ste sklenili, da bi bilo bolje, “da bi Primorska ostala v Italiji, tako ne bi bila odtujena od Gorice”, lahko sklenili čisto drugače: da bi bilo bolje, ko bi mesto Gorica z zaledjem pripadlo jugoslovanski strani – kajti tudi ob takšni razmejitvi Primorska “ne bi bila odtujena od Gorice”!

      Vendar pa v takem primeru g. Podbersiču ne bi mogli podtakniti nesramnih primerjav z miselnostjo “novih fašistov”!

      Vaša izvajanja imajo en sam namen – podtakniti avtorju članka umotvore, ki ste si jih gladko izmislili ter avtorja članka na osnovi vaših podtaknjenih umotvorov žaljivo ožigosati!

      V članku prav nič ne usmerja k takšnim razmislekom, kot ste si jih vi izmislili.
      Gospod Podbersič nikjer ni napisal in ni niti namignil, da bi bilo bolje, ko bi bila Primorska ostala v Italiji, da meja ljudi ne bi odtujila od Gorice. Vaše podtikanje je podla manipulacija!

      O tem, da je povojna razmejitev spremenila življenja predvsem ljudem, ki so pristali na jugoslovanski strani meje, pa ni nobenega dvoma. Te ljudi je meja nedvomno na silo odrezala od mesta, s katerim so bili vsakodnevno življenjsko povezani. Mnogim prebivalcem mestnega zaledja je Gorica omogočala preživetje. V mestu so delali in zaslužili, prodajali svoje prridelke in izdelke ter nabavljali osnovne in ostale dobrine, v mestnih ustanovah so se izobraževali, tam je bil na voljo zdravnik…

      Moji stari starši po materini strani so živeli le nekaj kilometrov ven iz Gorice, na podeželju, ki je po razmejitvi pripadlo Jugoslaviji. Del sorodstva je že prej živel v Gorici. Materina rodbina je bila torej po vojni razdeljena med dve državi. Iz pričevanj sorodnikov z obeh strani meje vem, kaj je meja ljudem prizadejala. Sorodniki, živeči tostran meje so povedali, da jim je državna meja od začetka močno otežila vsakdanje življenje ter poslabšala njihove življenjske razmere. Sorodniki onstran meje pa kot Slovenci niso bili prav nič prikrajšani v primerjavi z Italijani. Imeli so višji življenjski standard kot sorodniki tostran meje in so slednjim na vse načine pomagali, tudi finančno.

      Življenje vedno najde pot, tako so tudi ljudje tostran meje, navzlic mnogim omejitvam, iskali in tudi našli rešitve:

      https://www.rtvslo.si/zidovi/zgodbe-iz-muzeja-tihotapstva-s-60-kilogrami-kave-si-lahko-kupil-golfa/487737

      Za vas pa sumim, da ste leta 1957 ilegalno prešli italijansko-jugoslovansko mejo v dveh ločenih delih: kot semenčica in jajčece v telesih svojih bodočih staršev.

      In seveda, ni se vam potrebno ne sprenevedati ne tajiti, kajti dejstvo, da je bilo na zunanjih mejah totalitarne jugoslovanske države ogromno ljudi ustreljenih in ubitih med prebegom iz ječe narodov, je že splošno znano.

    • Sama podtikanja, tovariš zivo! Tovariš Masleša se je kot sodnik na ogledu ustreljenega na meji pohvalno izrazil o natančnem strelu v čelo. Jugo graničarji so v Gornji Radgoni leta 1989 v Muri postrelili češko družino, ki je plavala v SVOBODNO Avstrijo SVOBODI naproti!
      Provokatorstvo ni lepa lastnost! Kapiš, tovariš zivo?

  7. Spoštovani g. Živo, zelo zanimivo se mi zdi, kako silovito Dr. Podbersiča prepričujete, da Zemlja ni ploščata. To mi deluje sumljivo, kot da sami ne bi bili prepričani v to, da je zemlja okrogla. Pa je, gospod Živo, lahko se pomirite. Zemlja je okrogla, kot so vedeli že stari Grki. Kako to, da vi niste čisto prepričani v to dejstvo? Kaj morda niste videli posnetkov iz Lune? Ali pa ste morda eden tistih, ki verjamejo, da pristanka na Luni nikoli ni bilo? To bo, kajne? Dvomljivec ste. V dvom vas spravlja tudi dejstvo, da Antarktika nikoli ni bila zares v celoti slikana tako kot ostali kontinenti. To vas spravlja v dvom. Saj prav, da ste dvomljivec. Toda v primeru Zemlje, gospod Živo, nikarte dvomiti. Ljudje bodo še pomislili, da ste neizobraženi. Lahko ste povsem prepričani, da je Zemlja okrogla. Dokaz boste našli v obliki sence, ki jo naš planet naredi vsak mesec na Luni. Je okrogel ali ni? No, vidite! Ni vam treba dvomiti. Lahko greste mirno in brez skrbi spat.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite