Obveznice so rešitev programa stanovanjske gradnje

Izrazita prednost obveznice je vložek, ki je podan v konservativen, zanesljiv in dobičkonosen posel, kar stanovanjska gradnja za trg, gradnja domov za ostarele, dijaške in študentske domove prav gotovo je. Uporaba Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1) je rešitev pomanjkanje ponudbe stanovanj. Nazadnje je ta mehanizem, ki ga mora za izvajanje dovoliti Banka Slovenije, uporabljala NLB, ki je v letu 2012 sicer pridobila dovoljenje, ker pa z njim ni poslovala, ji ga je BSI ukinila.

Splošno znano je, da v Sloveniji primanjkuje vsaj deset tisoč stanovanj in prav toliko postelj za starejše državljane. Trg s strani države regulira le birokracija v okvirih gradbene zakonodaje in urejanja prostora, vse drugo je prepuščeno pohlepu, ki se odraža v nerazumnih cenah in dvomljivi kakovosti materialov, sposobnosti arhitektov kot zakotnih risarjev. Prosti trg s kratkotrajnimi namestitvami za turiste je že tako uničen trg nepremičnin v nekaterih delih države zravnal do temeljev.

Prav nobene resne razlike ni med cenami opeke, betona, armiranega železa, strešnikov, vtičnic in parketa, glede na lokacijo gradnje, pa naj se ta odvija v Radljah ob Dravi, Izoli ali Brežicah. Podobno velja za cene gradbinca, izvajalcev in vseh dobaviteljev, a glede na cene projekta v razmerju oddaljenosti so to vendarle nadzorovani in minorni zneski. Dvorne gradbenike, padle z zadnjo, dobro premišljeno, načrtovano in umetno povzročeno finančno krizo, so nadomestili z novimi, ki se prej na področju gradbeništva niso pojavljali.

Samo v prestolnici po oceni direktorja Stanovanjskega sklada MOL primanjkuje štiri tisoč stanovanj, brez upoštevanja manka dijaških in študentskih postelj. Razumljivo je, da zasebni kapital išče načine, kako bi lahko nastalo praznino kar najhitreje zapolnil z razpršenimi investicijskimi projekti, medtem ko mesta in država izvajajo projekte, ki so po obsegu izjema, namesto pravilo. Žal odločevalci in nosilci funkciji nimajo nikakršne ambicije izvajati ustavnosti in zakonitosti, saj jih k temu nihče ne vzpodbuja, še manj pa priganja.

Obveznice so rešitev programa stanovanjske gradnje

Uporaba Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1) je rešitev pomanjkanje ponudbe stanovanj. Nazadnje je ta mehanizem, ki ga mora za izvajanje dovoliti Banka Slovenije, uporabljala NLB, ki je v letu 2012 sicer pridobila dovoljenje, ker pa z njim ni poslovala, ji ga je BSI ukinila. V praksi to pomeni naslednje: poslovno banko je treba motivirati do mere, da ji bo tok denarja koristil in bo v njem videla izjemen potencial prodaje kreditnih pogodb obstoječim in novim komitentom. NLB to že vse zna, zdaj to razumem in obvladam celo jaz, vzporedno pa se je pojavilo še nekaj skupin, ki preverjajo možnost izvedbe tega mojega programa. Omenjena zakonodaja banki omogoča (zelo poenostavljeno povedano), da lahko za prejeto gotovino izda obveznico in pridobi inicialni zaseben kapitala ali kapital, ki ga Republika Slovenija lahko in mora zagotoviti kadarkoli (višino tega inicialnega kapitala ocenjujem na deset milijonov evrov kot zadosten zagonski znesek).

Vloženi denar prihaja od ljudi, ki jim bančne obresti pozitivnega stanja ne pomenijo mamljivega odnosa do banke. Še več: zdaj so denarna sredstva že obremenjena za ležarino na bančnem računu. Smotrno je obveznico oceniti na nominalno vrednost sto evrov za obveznico in s tem bi možnost vlaganja razširili na kar največji krog vlagateljev, tako zasebnih, gospodarskih, institucionalnih. Podobno kot lahko danes v sklade vlagamo poljubne zneske v katerihkoli časovnih obdobjih, lahko posamezniki in podjetja v tak sklad vložijo tisoče ali milijone evrov. Izrazita prednost obveznice je vložek, ki je podan v konservativen, zanesljiv in dobičkonosen posel, kar gradnja za trg, gradnja domov za ostarele, dijaške in študentske domove prav gotovo je. Tu ne bi smeli pozabiti na dejstvo, da je obveznica vrednostni papir, ki je vedno vnovčljiv in bi ga kazalo smotrno uporabiti tudi kot vir financiranja različnih vrst skupnosti in zadrug, ki jih je v tujini v obilju, v naši državi pa prav nobene. Če bi k temu dodali vzpodbude na način davčnih ugodnosti s strani države, ki bi prek Ministrstva za finance v tem videla izkoriščanje dobesedno mrtvega kapitala za rešitev težave, ki ji država že trideset let ni kos, bi se znašli pred popolno rešitvijo stanovanjskega vprašanja. Priznati je treba, da je imela Jugoslavija na temu področju svetlobna leta prednosti pred Slovenijo, saj je svojo nezmožnost in nesposobnost s pozitivno zakonodajo preprosto preložila na svoje državljane, ki dane priložnosti niso izpustili iz rok. V Sloveniji nihče ne vidi dlje kot do prihodnjih volitev, stanovanjska politika pa je projekt, ki je po definiciji nacionalen, strateški in dolgoročen. Razumljivo, da se tukajšnji politikanti – pa naj se pišejo Pahor, Janša, pa naj so t. i. levi ali t. i. desni – niti v sanjah ne morejo poistovetiti s čim tako velikim.

Pri projektu stanovanjske gradnje so ključni strokovnjaki s čisto preteklostjo

Ključno je, da projekt pridobivanja zemljišč ali že obstoječih nepremičnin za obnovo oziroma gradnjo in prodajo izvedejo strokovni ljudje brez nenavadne preteklosti, s čimer lahko zagotovimo vlagateljem trdnost in varnost vložkov. Ključno je, da ta stanovanjski program deluje na način, da bo (namesto s tristoodstotnim zaslužkom investitorjev na prostem trgu) prinašal donosnost v obsegu 25 do 50 odstotkov. Del za plačilo obresti oziroma kapitalskega donosa, drugi del za nove projekte, torej za nova stanovanja, za nove nepremičnine. Investitorji, ki v poslovnih bankah razpolagajo z dvaindvajsetimi milijardami evrov negibnega kapitala, bi lahko stanovanjsko politiko rešili v naslednjih petih letih z zanesljivim vložkom v resen nepremičninski posel, ki na Slovenskem pomeni eno najtrdnejših gospodarskih panog.

S sprejemom tega programa bi izredno pozitivno vplivali na demografijo, bolj kot vsi državni skladi skupaj. Z njim bo mladim dan prostor, dan jim bo mir za načrtovanje družine, vzgojo otrok in predvsem, dal jim bo notranji mir v zavedanju, da jim je država priskočila na pomoč v iskreni želji pomagati mladim. In da je Republika Slovenija uresničila določila Ustave o omogočanju možnosti svojim državljankam in državljanom.

Lastništvo avtomobila ni vrednota, ampak finančno in okoljsko breme

Sprejetje takega programa, ki bo dobrodošel povsod tam, kjer primanjkuje stanovanjskih in bivalnih enot, pomeni zmanjšanje transporta, kar je posledično povezano s približevanjem ciljem in vrednotam nizko- ali celo brezogljične družbe. Znižanje izpustov CO2 bo posledica zniževanja porabe energentov, znižala se bo odvisnost države od uvoza, povečano bo število krajših poti, ki jih bodo stanovalci lahko opravili na trajnosten način z uporabo javnega prometa, električnih vozil in koles. Upravljanje prostora bomo lahko premaknili na višjo raven z reduciranjem danes še kar nujnih parkirnih površin, ki zavzemajo neverjetno veliko povsem nekoristno izrabljenega prostora. Kot družba moramo dojeti, da lagodje lastništva avtomobila v razvitem svetu ni več vrednota, temveč finančno in okoljsko breme. Zelo preprost koncept, zelo lahko ga je zapisati, zelo prijetno ga je občudovati na Dunaju, tu pa je urbanizem s celokupno srenjo prostorskega načrtovanja obtičal daleč v preteklosti. Današnje razmere na stanovanjskem trgu niso nič drugega kot rezultat dela popolnoma zavožene stroke, ki o strategiji nima pojma in prav nič ne kaže, da bo jutri karkoli drugače.

Nov stanovanjski program pomeni preobrazbo našega načina razmišljanja in razvoja

To je izvedljiv in stabilen stanovanjski program za vse generacije, je rešitev za naše otroke, za naše vnuke. Ta program je združitev mojega znanja, sanj in aktualne zakonodaje, ki je nihče ne uporablja in si jo lahko vzamemo sebi in družbi v prid. Področna zakonodaja je stara sto in več let, v različnih formah so jo uporabila danes nekatera največja podjetja v Evropi, ki so se lahko razvila le z vlagatelji, enako prepričanimi o absolutni nujnosti razvoja, zagotovljenimi uporabniki, stabilno upravo in organi nadzora.

To ni več stanovanjski program, to je preobrazba našega načina razmišljanja in razvoja. To so temelji razvoja države in družbe, ki bo v okviru svojih pristojnosti in nujnosti skrbi za državljane znova prevzela prvo mesto v zagotavljanju primarne bivalne infrastrukture. To bo pomenilo, da se država vrne na področje, ki ji pripada z državnostjo in državotvornostjo. Če bi tudi največja podjetja v državi razumela tovrsten podvig kot izjemen magnet za zaposlitev in zadržanje najboljšega kadra, bi začeli delovati in razmišljati kot družba, usmerjena v prihodnost, oblikovano z resno razvojno strategijo.

Ko dopolnjujem ta članek poslušam radijska poročila. Vsak četrti študent razmišlja o samomoru. Kdo pa bo študentkam in študentom dal vsaj možnost pomisliti na študentski dom? Menda ne ta politika, ki že tri desetletja gleda le do prihodnjih volitev, predvsem pa vsi – brez izjeme – najprej nase. In ti naj bi skrbeli za svoje obnemogle starše? Ja, itak.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.