Novinar Schmid zapisal izjavo Jarčeve, da je Janša obsojen kriminalec

2

Simpatični fant na fotografiji je novinar Andreas Schmid iz Rosenheima, ki se je podal na tanek led pisanja resnice o Sloveniji. V četrtek, 9. septembra, sta bila v münhenskem Merkurju objavljena kar dva njegova prispevka, in sicer intervju s superzvezdo slovenskega političnega protesta Teo Jarc in potem še dolg članek z mučno vsebino večno ponavljajočih se tem v nemškem časopisju: Janša-Orban-Madžarska-predsedovanje Slovenije Svetu EU-Marjan Šarec in zopet Tea Jarc.

Novinar Andreas Schmid je pozabil, da je njegova naloga poročati objektivno

Simpatični fant na fotografiji je novinar Andreas Schmid iz Rosenheima, ki se je podal na tanek led pisanja resnice o Sloveniji.

Moj prvi vtis je bil, pa naj mi nadobudni fant ne zameri, da nima pojma o politični situaciji v Sloveniji. To ne bi bilo nič hudega, to so pokazali že mnogi njegovi kolegi pred njim. Hudo je to, da kot raziskovalni novinar, o katerih se toliko govori in so mnogi že blizu posvečenja, ne zna najti ali se ne potrudi poiskati prave vire za informacije.

Sam sem se vprašal, ali je prav, da ga tako trdo primem v javnosti. Saj je še mlad, neizkušen, neveden, saj še noben mojster ni padel z neba, in ga je treba jemati z veliko rezerve. A v meni je zmagalo spoznanje, da ni tako nedolžen pri vsej zadevi. Kdor se poda na zahtevno in odgovorno pot novinarstva, naj se neznanega terena loti vsaj previdno in obzirno do vseh akterjev, preden vzame gorjačo v roke.

Novinar Schmid je popolnoma pozabil, da je njegova naloga poročati objektivno in tako, da si bodo njegovi bralci lahko ustvarili realno sliko o dogajanjih.

Če bo takšen novinar opravil informativne razgovore v Afganistanu samo s talibani, potem si z njegovim poročanjem ne moremo dosti pomagati. V Sloveniji imamo sicer dosti političnih telebanov, ampak tudi veliko razumnih, uravnoteženih, celo nadstrankarskih ljudi, ki bi lahko vsakemu resnemu novinarju služili kot vir informacij. To nikakor ne izključuje razgovorov tudi s političnimi skrajneži, kot so Tea Jarc, Tanja Fajon, Marjan Šarec in drugi. A potem mora osvetliti tudi njihove prave motive za njihovo delovanje. Tako pa se, na žalost, dogaja, da namesto da bi bil novinar tisti pes, ki maha z repom, postane pes, s katerim maha rep.

Novinar Schmid je nasedel vedeževalskim spominom in lažem Tee Jarc

Da novinarji postajajo vedno bolj trobila političnih idej, ni slovenska iznajdba. Vsa Evropa drsi skoraj neopazno od zmerne sredine v neko smer, ki je ne morem niti identificirati kot leva, socialna, ampak v smer, ki jo diktira neka mešanica napačno razumljene svobodne neodgovornosti s primesjo marksizma in totalitarizma vseh barv.

Tako je novinar Schmid nasedel v Sloveniji ljudem, ki imajo v glavah vse kaj drugega kot demokracijo in dobrobit državljanov. Ko je Jarčeva izjavila, da je že ob prevzemu vladne odgovornosti Janševe koalicije vedela, da bo oblast zlorabljena, bi jo moral vprašati, na osnovi česa je to sklepala. Tako pa ji je dovolil, da je naprej igrala vedeževalko. Natvezila mu je, da je politične stranke sploh ne zanimajo, čeprav vsi vemo, v kateri tabor spada.

Novinar Schmid je brez pomisleka prevzel izjavo Jarčeve, da je Janša obsojen kriminalec.

Bavarskega bralca bi gotovo zanimalo, kaj je Janša zakrivil. Končno predseduje Svetu EZ. Nekritično pa še doda njeno nesramno laž, da je hotel Janša vodo privatizirati, in za vsak kabaret zrelo izjavo, da je Janša s svojo ekipo zasledoval protestnike na Triglavu.

Drugega članka, ki ga je tudi napisal novinar Schmid, ne mislim tukaj razčlenjevati, ker je samo zbir že znanih laži, zavajanj; delitev hudih skrbi Tanje Fajon in Marjana Šarca ter drugih nasprotnikov demokracije, ki jih dobijo nekritični nemški novinarji že pripravljene na mizo.

Mogoče bi pa to bila tema za zunanje ministrstvo, da se odzove na širjenje takšnih zavajajočih prispevkov. Končno ima Nemčija pri nas svoje veleposlaništvo. Saj takšno poročanje škoduje nazadnje najbolj ugledu novinarjev samih.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

2 KOMENTARJI

  1. To je tako, če iz demokraticne dežele ( Bavarske), ki so ji ves čas po 2 svetovni vojni vladali krščanski konzervativci ( CSU) in je tudi zato v vseh pogledih tako superiorna, pošljejo neko mlado zurnalisticno silo, nevedno, neizkuseno, verjetno tudi generacijsko pogojeno precej “progresivisticno”, v deželo podobnega kulturnega miljeja ( srednjeevropskega, katoliskega), ki pa so ga v pol stoletja povsem preoblikovali, bolje opustosili komunisti in ki je skrajno ideološko razdeljena in radikalizirana in potem ta mladi zurnalist sestavi zgodbo izključno iz bajk in povesti ene, leve strani, ki bi jo spet natančneje kot z levicarstvom opredelili, da gre za lojalne otroke komunističnega režima in njihovega vladajocega razreda. Tea Jarc, Jasa Jenull, Tanja Fajon, Marjan Šarec ipd so prav to in predvsem to.

    Niti enega mnenja v članku tega mladega Andreasa ni z druge strani. Katoliske, konzervativne, desnosredinske, nekomunisticne. Niti enega. Od politikov, intelektualcev ali tudi predstavnikov Cerkve, ki niso na tej levici. Le diskreditacija premiera Janse, da je bivši komunist, ki na zahodu lahko učinkuje. Ampak v Slovenije izvira iz jeze kontinuitetnega razreda, da je premier eden od tistih, ki so spregledali, spoznali globoko zlo komunizma in je zato pripravljen tudi delati v smeri razgradnje hromece dediščine levega totalitarizmaa.

    Rezultat je povsem pristranski propagandni zmazek, za katerega ne ves, ali ga uredništva objavljajo iz slabe vednosti, ali iz realne averzije vladajocih liberaliziranih elit na zahodu pred vsem, kar spominja na “virus Orban, Kaczynski”.

    Le redki novinarji nemško govorečega prostora, ki so Slovenijo realno poznali, sem in tja objavijo stvari, ki držijo in veljajo. Iz generacije starejših novinarjev, delno že v pokoju, prej pa v die Presse in FAZ. Predstavljen članek je dober prikaz zatona zahodnega novinarstva, ko se to spreminja v površen agitatorski levi aktivizem, ki ne isce, raziskuje, pošteno vrednoti, ampak zaslepljeno ihtavo agira.

  2. G. Franci Kindlhofer je napisal pomembno sporočilo. Ob zvestem branju nemških časopisov je odkril lažno prikazovanje mladega novinarja ter predlagal, da Zunanje ministrstvo napiše v münhenskem Merkurju sporočilo o lažeh, ki so jih objavili.
    To poudarjam zato, ker ob vseh zaposlenih na naših veloposlaništvih in redni delovni obveznosti je dolžnost VSEH da sledijo časopisom in v primeru neresnic odreagirajo. G. samo predlaga, mislim pa, da bi minister Logar moral ODREDITI odziv na take neresnice. Tako bi naši predstavniki v tujini z lahkoto dokazovali potrebnost delovnih mest, lahko pa izkažejo tudi nepotrebnost njih samih zaradi neaktivnosti.