Ni lahko živeti v Sloveniji, čedalje teže in nevarno je biti zaveden in ponosen Slovenec. Ne zaradi prišlekov z juga, ampak zaradi njihovih slovenskih zagovornikov.
Potem ko je vse kazalo, da se bomo rešili kuge 21. stoletja, je v postnem času izbruhnil tretji val. Prevladuje tako imenovani angleški sev, ki je bolj kužen, kot kaže, pa manj smrten. Tudi zato, ker so najbolj ranljive skupine bolj ali manj precepljene. Problem postajajo bolniške postelje v bolnišnicah. Ni prostora, ni ljudi, ki bi stregli. Ker je podobno in še huje tudi v državah, ki so bolj razvite in organizirane kot Slovenija, za razmere ne gre kriviti vlade.
Temeljna problema Slovenije sta ideološka obsedenost in politična slepota
Temeljni problem Slovenije pa ni pandemija, zoper njo obstajata pomoč in rešitev, njena temeljna problema sta ideološka obsedenost in politična slepota. Znano je, da se v osamosvojitvi poraženi komunisti s tem niso nikoli sprijaznili. Potem ko so uničili SLS in na politični rob, tudi po njihovi lastni krivdi, potisnili krščanske demokrate, jim je ostal kot nasprotnik edino Janez Janša. Vse so že poizkusili, tudi zaprli so ga in ga je reševalo ustavno sodišče. Voliti ga, biti njegov privrženec ali celo član stranke, je v očeh mnogih na meji nedostojnosti in zločinskosti. Žal tako mislijo tudi nekateri desni, ki so pod vplivom levih medijev, zlasti pa oni, ki podlegajo večinskemu mnenju.
Nasprotniki vlade po eni strani zanikajo pandemijo, po drugi pa kričijo, da nič ni naredila za rešitev pred njo
Res je, da vlade ne moremo imenovati katoliška, je pa v njej največ najbolj trdih protikomunistov. Zato na vse načine onemogočajo njeno protiepidemijsko dejavnost. Na eni strani bolezen zanikajo, nasprotujejo ukrepom za njeno omejevanje. Zadnje čase so v to vključili predvsem šoloobvezne otroke, ki morajo biti proti poučevanju na daljavo, proti maskam, proti tedenskemu ugotavljanju okužbe, proti cepljenju; vreščijo, da epidemije ni, da jo je uvedla vlada, zato da bi vladala. Na drugi strani očitajo, da ni nič naredila, da je odgovorna za stotnije mrtvih, povečevanje brezposelnosti, zadolževanje države, da ni zgradila domov za ostarele, bolnišnic …
Dejstvo je, da so v zadnjih tridesetih letih, ko naj bi imeli demokracijo, za ta vprašanja bili večinsko odgovorni ministri iz vrst komunistov. Ti so v tako imenovane centre za socialno delo, ki so pisarniške, vladne ustanove za socialno problematiko, vložili ogromno denarja, zaposlili ogromno ljudi in jih spremenili v svoje z državnim denarjem plačane agitacijske organe.
V imenu boja proti epidemiji so interpelirali štiri ministre, sedaj je na vrsti ustavna obtožba predsednika vlade
V zadnjem času so prav v imenu boja proti epidemiji interpelirali štiri ministre, poskusili zrušiti vlado, sedaj pa je na vrsti ustavna obtožba predsednika vlade. Vedo, da ne bodo uspeli. Vendar v celodnevnih in zlasti nočnih parlamentarnih sejah, ki jih prenaša televizija, ta je na čelu boja proti vladi, zlivajo gnoj na vlado in spravljajo v negotovost politično neizobražene in labilne državljane. Kako prozorno je njihovo delovanje, pove primer, da so bile prav na veliko noč v Mariboru demonstracije proti omejitvam v javnem življenju zaradi epidemije. V prvi vrsti je stal ugleden komunist, ki je znan po tem, da je nasprotoval poimenovanju neke ljubljanske ulice po papežu Janezu Pavlu II.
Kako brez sramu so, kaže primer interpelacije proti ministru za kulturo prof. dr. Vasku Simonitiju, sinu znanega partizanskega skladatelja, ki so mu očitali, da je fašist, da ni nič naredil za kulturo, pa je preuredil Narodno galerijo, Opero, storil vse, kar je mogoče, za novo Narodno in univerzitetno knjižnico in Narodni muzej, kar pa so njegovi nasledniki iz vrst sedanjih kritikov onemogočili.
Ni lahko živeti v Sloveniji, včasih je celo nevarno biti zaveden in ponosen Slovenec
Zlasti so po cestah vreščali kulturniki in pripadniki civilnih gibanj, lahkokruharji, ki so živeli od državnih sredstev za kulturo, znanost, izobraževanje …, pa jim je pipico priprl. V celoti so dobivali več denarja, kot gre za vojsko in znanost skupaj. Med njimi je opazen delež onih iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki se tako maščujejo za slovensko uničenje njihove Jugoslavije. Ni lahko živeti v Sloveniji, čedalje teže in nevarno je biti zaveden in ponosen Slovenec. Ne zaradi prišlekov z juga, ampak zaradi njihovih slovenskih zagovornikov.
Rešitev neznosnih razmer je v koncu epidemije. Zato nasprotniki sedanje vlade delajo vse, da bi se ta čim dlje zavlekla. Človeška življenja jim tako ali tako nič ne pomenijo. Vprašanje pa je, ali bi zmaga nad boleznijo prinesla sedanji vladi zmago na volitvah. Dogajanje v Izraelu kaže, da to ni samoumevno. Ljudi je treba mobilizirati v imenu prihodnosti, ne opravljenega dela. Treba se je navduševati za boljšim in več, ne se hvaliti z opravljenim.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
