Ne moremo pričakovati, da bo papež odpravil problem duhovniških spolnih zlorab

71
1808
Foto: siol.net

Za nami je toliko pričakovano februarsko zasedanje škofov v Vatikanu na temo spolnih zlorab. Ko sem lani jeseni po koncu sinode o mladih vprašal visokega slovenskega cerkvenega dostojanstvenika o tem, kako naj zaupamo mlade sedanji cerkveni hierarhiji, ko pa vidimo v luči afere McCarrick, da je to vodstvo prestreljeno s sodomitskimi pokvarjenci prve vrste, me je dostojanstvenik pomiril, rekoč da bo na februarskem škofovskem srečanju v Vatikanu vse to rešeno: da bodo sprejeti ukrepi, ki bodo te probleme odpravili. Toda kot vidimo, so celo slovenski katoliški mediji , znani sicer po svojem brezprizivnem bergoljanstvu, zaznali, da o kakih konkretnih (kaj šele odločilnih) ukrepih ni bilo na zasedanju ne duha ne sluha. Kaj se je torej v resnici zgodilo v teh poznih februarskih dneh v Vatikanu?  

O homoseksualnosti niti besedice

Znan italijanski novinar L’Espressa Sandro Magister je postavil na tiskovni konferenci vprašanje malteškemu nadškofu Charlesu Scicluni (članu štiričlanskega vodilnega odbora zasedanja), v katerem je izpostavil, da je v vseh glavnih besedilih zasedanja povsem izostala pomembna beseda »homoseksualnost«. Magister je vprašal, ali so se tej besedi na srečanju izogibali naključno, ali pa hoteno. Scicluna je odgovoril, da ni mogoče homoseksualnosti, kakor tudi ne heteroseksualnosti označiti kot lastnosti, ki bi nagibala človeka k grehu spolnih zlorab (»che predispone al peccato«) in da zato ne vidi tu povezave homoseksualnosti s temo srečanja.

Odgovor je problematičen iz več vidikov. Najprej: kako je mogoče nonšalantno reči, da med pojavoma ni nobene povezave, ko pa raziskave jasno govorijo, da je 80 % duhovniških spolnih zlorab istospolne narave? Dalje: kako je mogoče reči, da homoseksualnost ne nagiba posameznika k grehu homoseksualne prakse? In končno: kako je mogoče tu postaviti na isto črto homoseksualnost in heteroseksulanost? Heteroseksualnost po sebi se sploh ne nagiba k grehu, saj ni po notranje neurejena za razliko od homoseksualnosti, kot nas uči katekizem (KKC, § 2375).

K isti temi se je vrnila ameriška novinarka spletne strani Lifesitenews Diane Montagna, ki se je strinjala s Scicluno v tem smislu, da ne moremo homoseksualno usmerjenega duhovnika, ker je tak, že imeti za krivega spolne zlorabe mladoletnih, vendar je izpostavila zgoraj omenjeno dejstvo, da je velika večina duhovniških spolnih zlorab homoseksualnega značaja in so povezane s klimo v semeniščih, ki spodbuja homoseksualnost. Zato pa je vprašala, ali bi kazalo nasloviti tudi ta problem. Scicluna se je strinjal, da bi kazalo nasloviti tudi ta problem, vendar je znova poudaril svojo nenavadno tezo, da homoseksualnost nima nič opraviti z duhovniškimi zlorabami mladoletnikov.

Na podobna vprašanja iz strani Diane Montagna in iz strani Delie Gallagher (CNN) je tudi kardinal Cupich (prav tako član štirilanskega odilnega odbora zasedanja) podobno odgovoril, in sicer je po njegovem povezava o vzročni povezavi med homoseksualnostjo in duhovniškimi spolnimi zlorabami ter njihovim prikrivanjem iz strani hierarhije »le hipoteza in hipoteze je treba šele dokazati«.

Iz odgovorov na ta vprašanja lahko ugotovimo, da se je to škofovsko srečanje načrtno odločilo, da ne bo iskalo niti krivca in niti ne osumljenca za spolne zlorabe v homoseksualnosti, ki se širi med duhovniki. Da ne vidijo v njem krivca je morda do neke mere razumljivo, zlasti če vztrajamo na (pre) visokih standardih pri ugotavljanju vzročnih razmerji med pojavi. Da pa ne iščejo v njem niti morebitnega krivca, torej resnega osumljenca, je pa slej ko prej nenavadno, glede na obstoječe raziskave. Če k temu dodamo še izjave Sciclune o razmerju homoseksualnosti in heteroseksualnosti do greha, se dovolj jasno zdi, da papež Frančišek, ki je prvi odgovoren za zastavitev tega zasedanja (sam je osebno izbral štiričlanski vodilni odbor), nima prav nobenega namena načenjati vpliva homoseksualnih omrežij v cerkveni hierarhiji.

Zasedanje je bilo o duhovniških spolnih zlorabah mladoletnih

Ko sem bral članek na spletnem portalu Domovina sem zasledil manjšo napako, ki pa je precejšnega pomena. V članku na to temo imenuje namreč vatikansko zasedanje »za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih«. To je res bil prvoten namen srečanja, da ne vključuje le mladoletnih, ampak tudi ranljive (in podrejene) odrasle. Večina duhovniških (isto)spolnih zlorab se namreč dogaja v bogoslovjih in redovnih noviciatih: taki mlajši odrasli so bili redna tarča bivšega kardinala in laiziranega duhovnika McCarricka. O takih tarčah je tudi pri nas pred dnevi odmevno spregovorila iniciativa Dovolj.je. Vendar v teku srečanja so mlajši, ranljivi, podrejeni odrasli povsem izpadli. Bilo je (tudi na tiskovkah) govora le o mladoletnih. Zdi se, da je razlog podoben tistemu, ki je izrinil istospolnost iz obravnave. Če bi vztrajali pri obravnavi tudi te populacije bi bilo treba spregovoriti o problemu podpiranja homoseksualne klime v bogoslovjih in redovnih skupnostih, v ozadju katerega stojijo homoseksualna omrežja v Cerkvi z njihovo potrebo po »svežem mesu«, ki jim ga »dostavljajo« ravno bogoslovja in noviciati. Torej tudi iz vidika te zožitve teme zasedanja veje vtis, da papež Frančišek homoseksualnega lobija ne namerava odstraniti iz Cerkve.

Prihajajoči motu proprij in sinodalnost

Na zaključni tiskovni konferenci so govorci mirili tiskovne predstavnike v smislu, da sicer na tem zasedanju niso sprejeli konkretnih ukrepov, a da ti še sledijo. Zlasti je bil omenjen papežev motu proprij, ki bo izšel v kratkem in ki je bil (glede na odgovor na vprašanje Jasona Horowitza od New York Timesa), napisan že pred zasedanjem: zato si lahko predstavljamo, da bo več ali manj ponovil zgoraj prikazane vsebine govorcev na tiskovnih konferencah. Omenjena je bila tudi naloga, da škofovske konference same konkretizirajo splošne smernice zasedanja glede na njihovo lokalno realnost: v duhu sinodalnosti in kolegijalnosti torej. Pri tem se seveda zastavlja ključno vprašanje, ali je verjeti tej zgodbi, da bo po tej poti prišlo do želenih oprijemljivih ukrepov. Zlasti je vprašanje, če lahko pričakujemo učinkovitih korakov od ljudi, ki so sami očitno povezani s krogom zlorab, kar je v že omenjenem vprašanju kard. Cupichu omenila CNN-ova novinarka Delia Gallagher. Med take ljudi spada sam kard. Cupich, ki je bil tesni somišljenik in sodelavec bivšega kard. McCarricka in ki ga je papež kljub temu (ali prav zaradi tega?) postavil v vodstvo tega zasedanja. Podobno vprašanje se zastavlja glede kard. Farella, drugega tesnega McCarrickovega sodelavca, ki je bil že prej tesno povezan z zloglasnim Marcialom Macielom, pa ga je papež postavil pred tedni celo za kardinala kamerlenga.

Poleg tega se zastavlja tudi vprašanje, ali smemo res verjeti, da lahko po kolegialni poti pričakujemo konkretnih korakov. Ameriška škofovska konferenca je lani jeseni na zasedanju v Baltimoru želela sprejeti pomemben konkreten korak (odbor laikov, ki bi nadzoroval spolne zlorabe škofov) pa je Vatikan to prepovedal, češ da bodo dobili centralna navodila na februarskem zasedanju. Na tem zasedanju pa so jim zopet rekli, naj se odločajo na lokalni ravni. Kje so torej centralna navodila? In če jih ni, zakaj je Vatikan ustavil sklepe v Baltimoru? Ali pa preprosto Vatikan, kot že nakazano zgoraj, ne želi učinkovitih korakov, ki bi reševali problem spolnih zlorab, ker bi to načelo interese homoseksualnega lobija?

Kaj pa preiskava o McCarricku?

Tik pred februarskim zasedanjem je Vatikan potegnil po sebi dobro, nujno potezo: laiziral je McCarricka. Vendar v luči že omenjenih vprašljivih potez tega zasedanja, ki postavljajo pod vprašaj iskrenost njegovega dobrega namena, se zdi tudi ta poteza bolj metanje peska v oči javnosti kot kaj drugega. Kot rečeno, poteza je bila potrebna, sorazmerna početju te osebe, vendar zainteresirana javnost je pričakovala od papeža še in zlasti nekaj drugega, in sicer temeljito preiskavo okoliščin, ki so omogočale McCarricku, da je tako dolgo (in zlasti v tem pontifikatu) ostajal v samem cerkvenem vrhu. Taka preiskava bi namreč najverjetneje razkrila glavna imena homoseksualističnega lobija v vodstvu Cerkve, o čemer je bilo poleti že govora v Viganójevih razkritjih. Vatikan je obljubljal preiskavo na to temo, a kaj smo dobili: starega, verjetno že neuporabnega McCarricka so z javnosti všečno potezo vrgli iz voza, da bi se ostali njegovi kolegi na njem mirneje peljali dalje.

Pri tem bi opozoril na podatke, ki pronicajo iz raznih strani v javnost glede McCarrickovega ozadja. James Grein, dolgoletna McCarrickova žrtev, je pred meseci v pogovoru razkril podatek, da je McCarrick v letih takoj po vojni odšel za daljši čas v švicarsko mesto Sankt Gallen, iz katerega je sicer izvirala Greinova družina. Tudi sam McCarrick je v intervjuju za New York Times pred leti to potrdil. Iz tega dopusta se je vrnil ves spremenjen in trdno odločen, da bo postal duhovnik. Sankt Gallen je sicer postal znan v zadnjem času tudi po razkritju kard. Daneelsa, o obstoju »sankt gallenske mafije« – skupine visokih cerkvenih dostojanstvenikov med katerimi naj bi figuriral tudi McCarrick, ki se je srečevala v tem kraju, da bi organizirala izvolitev sedanjega papeža.

Lahko bi rekli, da gre za čisto naključje, vendar se je k tej sestavljanki v zadnjih dneh dodal še en pomemben element. Michael Voris  je za spletno stran Churchmilitant pridobil pričevanje nekdanjih članov komunistične partije, da je v času takoj po vojni Sovjetska zveza spodbujala nastanek partijskih centrov po Evropi, namenjenih vežbanju njenih pripadnikov, ki naj bi vstopili v semenišča, postali duhovniki in razkrajali Cerkev od znotraj: po vzoru podobne dejavnosti KP v ZDA v 20-ih letih, o kateri je pričevala Bella Dodd pred ameriškimi oblastmi, ki je obenem poudarila, da je bila inflitracija homoseksualcev v bogoslovja zlasti priljubljena metoda moralnega razkroja Cerkve.

No, eden izmed takih centrov naj bi bil po tem pričevanju ravno Sankt Gallen, in sicer, kot vidimo, prav v času tik po vojni, ko se je tam nahajal na nenavadno dolgem dopustu tudi McCarrick… Skratka, nastaja vse bolj vtis, da ves ta moralni, doktrinarni, liturgični in demografski propad, ki ga beležimo v zadnjih desetletjih v Cerkvi ni le plod nekakšnih splošnih družbenih trendov ali naključnih odločitev posameznikov, pač pa da gre za pojav, ki je bil (s koncilom vred) načrtovan in voden iz sovjetske Moskve (kot je konec koncev Marija v Fatimi napovedala, da bo razkroj Cerkve, ki bo sledil posledica »zmot iz Rusije«) in da je ta načrt prav posebej vezan na gejevski lobi v Cerkvi, ki, kot je postalo dovolj razvidno na tem zasedanju, ga papež Frančišek nikakor ne namerava odstraniti – to pa zato, ker ga je prav ta lobi postavil na položaj.

Dovolj.je sklicevanja na papeža Frančiška

Iz rečenega potegnimo še eno konsekvenco na našo slovensko situacijo, v kateri je nedavno, kot že omenjeno, vzklila iniciativa Dovolj.je zoper duhovniške spolne zlorabe. Iniciativa je vsekakor potrebna, ker bi bilo naivno misliti, da tega problema pri nas ni oz. da ga je bistveno manj kot drugod po Zahodu. Pohvaliti je treba pogum posameznikov, ki so z njo začeli: govori se namreč, da je gejevski lobi v Cerkvi ne le močan, ampak tudi nevaren. Iz tega vidika je torej pobuda vredna vse podpore.

Vendar, če smem pristaviti, pa ne da bi želel jemati inicitativi poguma, se mi zdi nekako neustrezno njeno sklicevanje na papeža Frančiška kot na tistega, ki želi iskreno rešiti problem spolnih zlorab, kakršnih je bil deležen gospod Cerar in gospod Črnak. Mislim, da je bilo iz rečenega dovolj razvidno, da od papeža, ki se zavestno obkroža s homoseksualističnimi prelati in McCarrickovimi somišljenimi a la Cupich, Farell in Tobin, in ki ščiti pokvarjence a la Barros, Zanchetta in Ricca, ne moremo utemeljeno pričakovati, da resnično misli odpraviti problem duhovniških spolnih zlorab, kljub besedam, ki govore drugače in kljub posameznim teatralnim ukrepom, kot je bila laizacija McCarricka. Tudi to, da se iniciativa sklicuje na teologa osvoboditve Oscarja Romera, sicer svetnika, se mi zdi nekako neumestno, glede na to, da je široko priznano dejstvo, da je bila teologija osvoboditve direkten sovjetski projekt, s katerim se je želelo pridobiti (takrat še) katoliško Južno Ameriko (zlasti s pomočjo jezuitskega reda) za komunizem. Preko zgodbe o Sankt Gallenu vidimo namreč, kako je to povezano s spolnimi zlorabami.

Morda bi kdo tu lahko porekel, da je odnos iniciative do tega pontifikata ali do teologije osvoboditve postranska stvar. Važno da je preganjanje duhovniških spolnih zlorab ne glede na teološko zastavo, pod katero se to dogaja. To je seveda do neke mere res, vendar nam pa teološka zastava vendarle kaže nekaj pomembnega, in sicer kje iniciativa (trenutno) išče globlje vzroke duhovniških spolnih zlorab. To pa je pomembno, ker iz ugotavljanja vzrokov, pridemo do ugotavljanja načrta, kako problem odstraniti: ko odstranimo vzroke namreč, odstranimo tudi problem.

Če se torej postavimo pod Frančiškovo zastavo pomeni, da ne vidimo vzroka problema duhovniških zlorab v homoseksualnosti, ki se širi med duhovniki in po semeniščih vse od 60-ih let dalje (slednje velja tudi za ljubljansko bogoslovje, kot sem nedavno slišal), pač pa v »klerikalizmu«, v navezanosti duhovščine na moč in denar in na hierarhijo, kot vztrajno ponavlja papež. Kje je torej rešitev problema? V tem, da je treba temeljito očistiti Cerkev gejevskega lobija, očistiti naša semenišča in teološke fakultete homoseksualizma in vsega, kar je s tem povezano, ali pa je treba začeti graditi Frančiškovo ultra-koncilsko, levičarsko usmerjeno, revno Cerkev, v kateri so homoseksualni duhovniki prav dobrodošli, saj, kot pravi Scicluna, jih homoseksualnost prav nič ne nagiba v greh – dovolj, da se v svoji spolni praksi držijo meja konzenzualnosti in se ne spravljajo na mladoletne, kot pravi kard. Cupich. Evo, tu je dilema, ki stoji pred iniciativo. Upam zanjo, da se bo dobro odločila.

71 KOMENTARJI

  1. Gospoda Kerzeta ne morem razumeti, kje je njegova motivacija, da na podlagi sirjenja raznih po mojem ocitno blodnjavih konstruktov spodbuja nezaupanje, averzijo, zmedo in potencialen razdor znotraj katoliskega obcestva.

    Pa zakaj le bi se nek mladi komunisticni prosovjetski indoktriniranec odlocil, da bo celo zivljenje prezivljal kot infiltriranec znotraj zidov cerkvenih institucij, hlinil neko mucno in z leti, pravzaprav desetletji vsakrsnih naporov priuceno vero in pripadnost katolistvu in bo ves smisel njegovega zivljenja dejansko bil v delanju skode Cerkvi? Kaj bo imel osebno od taksnega zivljenja? Pa ce se ze v resnici najde kak tak cudak, iztirjenec in tudi mazohist, zakaj naj bi bil to kar mnozicni fenomen? In kje je zdrava razsodnost,
    da bi med taksne infiltrirane ljudi, ki naj bi se celo zivljenje pretvarjali, uvrscali celo vrsto skofov, kardinalov, predvsem vse, ki niso ultratradicionalisticni, s papezem Franciskom na celu?

    Ali Kerze res misli, da je Francisek z vsem svojim zivljenjskim opusom dejansko ateisticni komunisticni infiltriranec v Cerkev? In da Francisek samo hlini obsodbo pedofilnih in drugih seksualnih zlorab v Cerkvi in da v resnici podpira vse te gnusobe? Zakaj bi, ga obseda hudic ali kaj? Kako je mozno, da Kerze kristjan in katolican svoji Cerkvi in svojim sobratom pripisuje, na nacin, ki je onstran logicnega sklepanja in predvsem vsake zdravorazumsko ocenjene verjetnosti, taksno neizmerno zlo?

    Pa to je hujse kot pocetje Girolama Savonarole. Ki je obsedeno, brez obcutka za zmernost in humano usmiljenost, a iskreno bical v glavnem dejansko zlo in grehe. Ivo Kerze bica ne na podlagi dejstev, ampak na podlagi konstruktov. Ne predvsem dejanske krivce prestopkov in gnusob, ki jih je seveda treba ucinkovito preganjati in preprecevati, ampak ljudi, ki znotraj Cerkve o nekaterih stvareh razmisljajo malo drugace kot on.

    Oboje ne sodi v Cerkev in med posvecene ljudi: ne seksualni razvrat, ne klerikalizem in strah prijavljanja spolnih zlorab ustreznim instancam ali izostanek nujnih sankcij!

    • Dragi IF, pa tako dvojno življenje si res ni tako težko predstavljati. McCarrick ga je očitno živel, saj je v javnosti figuriral kot preganjalec spolnih zlorab npr. na srečanju USCCB v Dallasu leta 2002, zasebno pa…
      Glede komunistične inflitracije pa menda slovenskemu ušesu to ne sme biti pretirano težko predstavljivo: ste že slišali za CMD, za škofa Grmiča? Ni niti nujno, da ti ljudje to počnejo v absolutno slabi veri, lahko si to celo “teološko” opravičujejo kot npr. si je ta duhovnik (glej link, od 02.00 do 04.30) na smrtni postelji “teološko” opravičeval svoje zlorabljanje mladoletnih. Se opravičujem, če bo šlo komu ob gledanju posnetka na bruhanje.

  2. Pa še to: ni da bičam ljudi, ki razmišljajo malo drugače kot jaz, pač pa visoke cerkvene dostojanstvenike, ki dokazano prikrivajo (vključno s papežem, oglejte si primer Zanchetta, pa seveda primer McCarrick) spolne zlorabe in to teoretsko utemeljujejo s svojim homoseksualizmom.

  3. Problem spolnih zlorab je problem prerveznosti. Če kdo misli, da je to stvar nekaj ukrepov, par potegov z metlo in bo vse čisto, je ali sam v zmoti ali pa je hudoben.
    Sicer se strinjam, da je tudi meni odziv te gospode glede homoseksualnosti najmanj nenavaden. Tu bi se strinjal s Keržetovo obsodbo. Dvomim sicer v te teorije zarote, zdi pa se, da je v Cerkvi vse manj svobode in da zapada suženjstvu. Da imamo danes buzeranta, ki se je oklical za žrtev. Mislim, na našega lazarista. Višek. Burno bo tole še nekaj časa.

  4. Nedokazane trditve o papežu Frančišku in drugih pripadnikih Kristusove-katoliške in tudi moje Cerkve si drznem imenovati z edino pravo besedo obrekovanje.
    Če imate resnično tehtne in kot vi sami zatrjujete dokazljive! sume oziroma preverljive osnove zanje ste kot Kristusov učenec in katolik(če to res ste) ter kot Slovenski oz.Evropski državljan-dolžni pravno formalno podati prijavo pristojnim Cerkvenim in tudi državnim oz.civilnim oblastem.
    Bolj farizejskega odnosa do Kristusa in Njegovih-pa ne pozabite:Njegovi so in smo vsi!- se v zadnjih letih ne spominjam od nikogar.

  5. Menim, da bi sposobnost imaginativnega hipoteziranja o javnosti skritem drobovju Rimskokatoliške Cerkve gospodu Keržetu zavidal celo Dan Brown, tvorec več srhljivih teorij zarot, ki jih je romaneskno navezal na krščanstvo, še posebej na katolištvo.

  6. Mislim, da je g. Kerže tudi že zapadel kronični paranoji o nekakšnih prostozidarsko-komunističnih komplotih, ki naj uničijo Katoliško cerkev. Take umobolne konstrukte širi predvsem Michael Voris, ki je pred časom pod hudim pritiskom javnosti in dokazov moral priznati, da je večino odraslega življenja živel kot homoseksualec. Toliko o kredibilnosti tega očitno zelo nevrotičnega tipa …

    • Pisati kar tako počez o ljudeh, ki jim je iskreno mar za očiščenje Jezusove svete Cerkve je, blago rečeno, diletantsko. Diletantsko zato, ker se že od nekdaj ve, da je prosto zidarstvo satanovo delo, zato ga lepo število papežev obsoja in prepoveduje. Isto je s komunizmom. Kako bi sicer razložili preko 600 morišč po Slo? Slučajno sem videla “confession” Michaela Vorisa, ki je javno izpovedal svoj greh – prostovoljno in z globokim obžalovanjem vseh strahot, ki jih je v svojem grešnem življenju počel in doživel. Če ste količkaj kristjana, lahko poznate naravo Božje milosti ob spreobrnjenju grešnikov (sv Magdalena, sv Avguštin in ostali), potem bi se takšnega priznanja in kesanja moral razveseliti, saj se tudi “Nebesa veselijo spreobrnitve enega grešnika bolj kot sto pravičnih” Izpričanje in kesanje Vorisa pa nikakor ni bilo pod “pritiskom javnosti”. S spoštovanjem

  7. In spet smo dobili novo poglavje Kržetove sage o tem, da je pp Frančišek poosebljen antikrist! 🙂
    Seveda nima smisla odgovarjat na pravcato solato namigovanj v članku. Sem pa ravno sredi branja knjige o Vatikanskih spolnih navadah z naslovom SODOMA. Francoski novinar je opravil na tisoče pogovorov z raznimi Vatikanskimi uslužbenci, duhovniki, škofi in kardinali (tudi z Rodetom) na podlagi katerih trdi, da je v samem Vatikanu ogromno istospolno usmerjenih (in cel kup drugih devijacij), ki pa seveda to spretno prikrivajo. Ker se pa to slej ko prej “zve” je treba zamižati na obe oči, ko pride na dan tudi kaj hujšega (npr. pedofilija). Tako drug drugega sčitijo in se stvarem ne more priti do dna. Seveda to ni od danes. Avtor trdi, da največji vzpon gejev v vrh Cerkve se je dogajal v času JPII, ko so se mešali razni interesi, denar, politika, spolnost, protikomunizem. Ko je BXVI nastopil je sicer potegnil nekaj odločnih potez a ko se je zavedel razširjenosti pojava je preprosto obupal. Če bi želel Frančišek počistiti ta pravcati Avgijev hlev bi moral malodane zamenjati dve tretjini vseh nuncijev, uslužbencev, duhovnikov, škofov… To je iz organizacijskega stališča nemogoče, da ne omenimo šok, ki bi to povzročilo v javnosti. Se pa počasi umika vplivne omadeževane osebnosti in poskuša vpeljati nova pravila. Seveda bo to trajalo desetletje in več.
    Si pa lahko mislimo, da kompromitirani ne bodo to gledali križem rok: ostali bodo brez ugleda, brez oblasti, brez denarja… Zato Frančiška napadajo in zavirajo njegove reforme. Diskreditacija Frančiška gre točno v to smer. In to dela avtor članka. Žal.

    • Želel bi si, da imate prav. Res. Ampak glede na številna dejstva, ki vaši teoriji nasprotujejo, to težko sprejmem. Morda lahko pojasnite vsaj to, kako se s tezo “počasnega umikanja omadeževanih osebnosti” sklada nedavno imenovanja kardinala Kevina Farrella, bližnjega McCarrickovega sodelavca, za vodja kongregacija za laike in prav nedavno tudi za kamerlenga? .. ali vsaj meni popolnoma nerazumljivo imenovanja škofa Zanchette na mesto v Vatikanu, ko je bil prisiljen odstopiti v Argentini zaradi kredilbnih očitkov spolnih zlorab?

      Skratka, nočem trditi, da je sedanji papež edini odgovoren za katastrofalno stanje na tem področju. Še zdaleč ne. Ampak trditi, da se sedaj končno nekaj premika v pravi smeri, se mi zdi (vsaj zaenkrat) neosnovano.

    • To je živa resnica kar praviš! Preveč kompleksna situacija je, da bi z njo opravili v enem članku in samo na osnovi korelacije homoseksualnost – pedofilija. V Cerkvi se je nakopičilo toliko različnih problemov, da je pojav pedofilije samo en drobec… Cerkev je v resnici ta trenutek podobna leseni arhaični skulpturi, ki ima na površju vidnih par črvjih luknjic, v samem bistvu pa je skorajda votla od požrtosti, ki jo je izdolbla njena zgodovina. Samo barvna plast veže črvje hodnike v formno podobo nekega pričakovanega obličja, ki pa vsebinsko nima več podpore. Tisti, ki smo slišali govoriti stene, vemo, da je točno tako, kot je opisal Can. Čisti kolaps bi se zgodil, če se naenkrat zgodi korektura. To ni realno, ni možno. Mašinerija je prevelika, inercija je močna in naenkrat spremeniti smer sploh ni možno. Spolnih zveriženosti je toliko, kolikor jih je v samem svetu. Ne gre samo za pedofilijo, homoseksualnost… Neurejena spolnost in izkrivjeno dojemanje le te, je ves čas prisotna. Ni vse za vsa ušesa, sploh pa ne v Mikijevem Zabavniku tukaj. Hitro se ti zgodi kak tovornjak na tvojem pasu. Že sam odstotek duhovnikov, ki ne zmorejo živeti v celibatu je tako visok, da če bi vsakega sankcionirali, jih v določenih področjih ostane 10 od 100. Razumem Ivota, da je situacija neznosna, da vlada doktrinalna shizofrenost, ampak sprememb ne bo jutri.

      • No, ampak molk pa ne more biti rešitev!
        Učimo se od pravkar razkritih umazanij v ZDA. Mediji so bili tisti, ki so razkrivali strahotne odurnosti v semeniščih, zakristijah, obmorskih vilah…pa jih je tudi papež poniževal, ignoriral, ali se zaletaval z izjavami, kot je ta “ne bom nič komentiral, sami ste dovolj sposobni novinarji, pa raziščite”, ko je komentiral pismo kardinala Vigano-ja. Do zdaj se je iz tega vira še vse izkazalo kor resnično. Dejstvo – McCarrick, papežev najožji sodelavec je bil pred dvema tednoma laiziran.

        • Nihče ne govori o molku, čeprav je tudi molk, če je na mestu, lahko zelo dejaven. Pravim samo, da se takih reči ne rešuje na tržnici, v kavarni, na avtobsu ali v Mikijevem Zabavniku. Enostavno ni vse za vsako uho. Danes je pač specifičen čas, ko sme imeti vsak svoje mnenje, mišljenje, stav, celo sodbo, ker mu tehnikalije to omogočajo. Anonimno še toliko bolj. Komentiramo vse, na vse se (ne)spoznamo, šport, kultura, politika, ekonomija, šolstvo, glasba, zdravstvo, ni da ni. Seveda smemo, a kaj, ko smeti ne pomeni tudi moči… Smemo, ni pa nujno, da tudi zmoremo. https://www.youtube.com/watch?v=jhSvzirw7y0
          Vpogleda v korenine tega drevesa nima vsak. Lahko (sme) pa fantazira, kakšne so, do kam segajo itd. Kaj vse pa je zagrnjeno pod zemljo, pač ve tisti, ki ima to danost, možnost, srečo ali nesrečo, poklicanost, kakorkoli že pač. In to je samo Milerjev Krtek s svojo lopatko: https://www.youtube.com/watch?v=TIsyDUrEPEc . Če mi človek pravi, da je svet črno-bel, da lahko loči črne na eno in bele na drugo, mu rečem, prav imaš in grem naprej. Na človeški njivi raste tako pšenica kot tudi ljuljka. Naj pleve vsak svojo. Če je pa kdo poklican pleti še kaj drugega, bo pa to v življenju tudi faktično izpričal. Nekomu je dano biti za božič leta 42 v Stalingradu, drugi pa o Stalingradu leta 53 gleda le dokumentarec. Jasno, da če hočeš slišati avtentično zgodbo o dogajanju takrat, se obrneš na tistega, ki je zadevo osebno doživel. Papir in ekran pa preneseta vse. Tisti drugi se lahko na trepalnice vrže, in ne bo imel nikoli pojma, kaj je prvi izkusil na svoji koži…
          Izrabiti spolne zlorabe za obračun s papežem Frančiškom, ne verjamem, da je podlost etično in moralno neoporečnega, juridično brezmadežnega, čistega in sijajnega človeka za oslepet, brezhibni košček puzzla, ki se v katolicistično sestavljanko prileže kot ata na mamo. Gre za Onka, ki bi rad pel kot Michael Jackson… Ki bi rad bil Sin, pa ni rojen od Očeta po svetem Duhu… Akviziterstvo la purete! Tam je pajčevina, poglej prah! V kotih plesen! Imamo rešitev! Pij X, ad orientem, na kolena, obhajilo na roke, vlečke gratis! Ne me hecat! Stoletja ste imeli na voljo, da se je boga skoraj ubilo v človeku. In zdaj bi spet… Tudi s kričanjem, če je treba…
          Uveljaviti je potrebno religijo, boga religije, očeta, ki žrtvuje svojega sina v spravo za človekov greh, v pomiritev s samim sabo, po svetem duhu – do nedavnega skoraj ne bodi si ga treba biti. To je bistvo, vse ostalo, Ad Orientem, latinščina, obhajilne klopi, vlečke in ceramonije, je samo logična izpeljava te temeljne podobe boga, ki ni v ničemer drugačen, kot so bogovi poganov. Častiti ga, dobrikati se mu, pridobivati z ugajanjem in izpolnjevanjem njegovih zapovedi njegovo naklonjenost in čakati njegovo nagrado, ali pa kazen, če se mu, blasfemik nepokesani, izneveriš! Biti mu služabnik, biti mu skoraj kot suženj (musliman). Profesionalizacija nevrotikov! Na eni strani horde rokometašev, celibaterjev, ki c od celibata ne zmorejo, homoseksualcev in dvocevkarjev, devičnikov, ki devic videti ne morejo in obratno mrzečih… In na drugi strani 55 letni veren in pošten fant išče dekle za skupno življenje (da se bova gledala)… Ma nemoj!?
          Pravkar odkritih svinjarij?!
          Krščanski človek, človek krščen, obhajan, birman, heteroseksualen, gre in potamani pol sveta, Ameriko, Afriko, Avstralijo, pobije moške in z njihovimi ženskami zaplodi nov krščanski rod, kot se je izrazil naš dostojanstvenik, se doma med seboj 30 let neprestano kolje zaradi istega boga, seštrika dve veliki in zdaj še tretjo vojno, z blagoslovom slaboumne podobe svojega boga, da sta se Kranjec in Dolenjec, takoj po nedeljski maši, sposobna pobiti in poklati vsak s svojim rožnim vencem v rokah! In potem je problem nekaj tisoč zlorabljenih otrok?!
          Seveda je problem! Jasno pa je, da ni edini, in niti ne največji!
          Začnimo tukaj, z zaupanjem: https://www.youtube.com/watch?v=qnnXW9uwZMA

        • Nihče ne govori o molku, čeprav je tudi molk, če je na mestu, lahko zelo dejaven. Pravim samo, da se takih reči ne rešuje na tržnici, v kavarni, na avtobsu ali v Mikijevem Zabavniku. Enostavno ni vse za vsako uho. Danes je pač specifičen čas, ko sme imeti vsak svoje mnenje, mišljenje, stav, celo sodbo, ker mu tehnikalije to omogočajo. Anonimno še toliko bolj. Komentiramo vse, na vse se (ne)spoznamo, šport, kultura, politika, ekonomija, šolstvo, glasba, zdravstvo, ni da ni. Seveda smemo, a kaj, ko smeti ne pomeni tudi moči… Smemo, ni pa nujno, da tudi zmoremo. https://www.youtube.com/watch?v=jhSvzirw7y0
          Vpogleda v korenine tega drevesa nima vsak. Lahko (sme) pa fantazira, kakšne so, do kam segajo itd. Kaj vse pa je zagrnjeno pod zemljo, pač ve tisti, ki ima to danost, možnost, srečo ali nesrečo, poklicanost, kakorkoli že pač. In to je samo Milerjev Krtek s svojo lopatko: https://www.youtube.com/watch?v=TIsyDUrEPEc . Če mi človek pravi, da je svet črno-bel, da lahko loči črne na eno in bele na drugo, mu rečem, prav imaš in grem naprej. Na človeški njivi raste tako pšenica kot tudi ljuljka. Naj pleve vsak svojo. Če je pa kdo poklican pleti še kaj drugega, bo pa to v življenju tudi faktično izpričal. Nekomu je dano biti za božič leta 42 v Stalingradu, drugi pa o Stalingradu leta 53 gleda le dokumentarec. Jasno, da če hočeš slišati avtentično zgodbo o dogajanju takrat, se obrneš na tistega, ki je zadevo osebno doživel. Papir in ekran pa preneseta vse. Tisti drugi se lahko na trepalnice vrže, in ne bo imel nikoli pojma, kaj je prvi izkusil na svoji koži…

        • Izrabiti spolne zlorabe za obračun s papežem Frančiškom, ne verjamem, da je podlost etično in moralno neoporečnega, juridično brezmadežnega, čistega in sijajnega človeka za oslepet, brezhibni košček puzzla, ki se v katolicistično sestavljanko prileže kot ata na mamo. Gre za Onka, ki bi rad pel kot Michael Jackson… Ki bi rad bil Sin, pa ni rojen od Očeta po svetem Duhu… Akviziterstvo la purete! Tam je pajčevina, poglej prah! V kotih plesen! Imamo rešitev! Pij X, ad orientem, na kolena, obhajilo na roke, vlečke gratis! Ne me hecat! Stoletja ste imeli na voljo, da se je boga skoraj ubilo v človeku. In zdaj bi spet… Tudi s kričanjem, če je treba…
          Uveljaviti je potrebno religijo, boga religije, očeta, ki žrtvuje svojega sina v spravo za človekov greh, v pomiritev s samim sabo, po svetem duhu – do nedavnega skoraj ne bodi si ga treba biti. To je bistvo, vse ostalo, Ad Orientem, latinščina, obhajilne klopi, vlečke in ceramonije, je samo logična izpeljava te temeljne podobe boga, ki ni v ničemer drugačen, kot so bogovi poganov. Častiti ga, dobrikati se mu, pridobivati z ugajanjem in izpolnjevanjem njegovih zapovedi njegovo naklonjenost in čakati njegovo nagrado, ali pa kazen, če se mu, blasfemik nepokesani, izneveriš! Biti mu služabnik, biti mu skoraj kot suženj (musliman). Profesionalizacija nevrotikov! Na eni strani horde rokometašev, celibaterjev, ki c od celibata ne zmorejo, homoseksualcev in dvocevkarjev, devičnikov, ki devic videti ne morejo in obratno mrzečih… In na drugi strani 55 letni veren in pošten fant išče dekle za skupno življenje (da se bova gledala)… Ma nemoj!?
          Pravkar odkritih svinjarij?!
          Krščanski človek, človek krščen, obhajan, birman, heteroseksualen, gre in potamani pol sveta, Ameriko, Afriko, Avstralijo, pobije moške in z njihovimi ženskami zaplodi nov krščanski rod, kot se je izrazil naš dostojanstvenik, se doma med seboj 30 let neprestano kolje zaradi istega boga, seštrika dve veliki in zdaj še tretjo vojno, z blagoslovom slaboumne podobe svojega boga, da sta se Kranjec in Dolenjec, takoj po nedeljski maši, sposobna pobiti in poklati vsak s svojim rožnim vencem v rokah! In potem je problem nekaj tisoč zlorabljenih otrok?!
          Seveda je problem! Jasno pa je, da ni edini, in niti ne največji!
          Začnimo tukaj, z zaupanjem: https://www.youtube.com/watch?v=qnnXW9uwZMA

          • Se ti zezas, a ne, s tem shizoidnim intelektualiziranjem? Ocitno imas poleg potrebe, da si priznan kot brihten in razgledan, veliko prevec casa.

          • IF,
            mene so pa priloženi videi v Protosovih komentarjih udobrovoljili in nasmejali.

            Onkar Judge si ne pusti vzeti pevskega veselja, kljub človeški sodbi, da je zanič pevec 👌

            Krtek verjame v uspeh in vztraja do konca, da lahko nesebično pomaga drugim živalim 🤗

            Mladenič v zeleni jopici preveč zaupa soljudem in se zafrkne 😆

            Menim, da Protos o smrtno resnih rečeh piše s kancem humorja – kar se mi zdi dobro.
            Kajti dokler se – kljub vsemu hudemu, slabemu in trpljenju, ki pesti človeštvo – ljudje še vedno zmoremo smejati in se veseliti, potem še ni vsega vrag odnesel, nismo izgubljeni v vesolju in je še upanje za človeški rod 😉

  8. Kdor vsa dogajanja v KC in Vatikanu ter februarsko zasedanje malo poveže, mu je jasno, da ima homoseksualni lobi v Vatikanu in Cerkvi veliko moč. Pravzaprav prevladujočo. Vse kaže, da sedaj ta lobi vodi Cerkev in tudi papeža Frančiška.

    Ali je ta lobi nastal in se uveljavil na ta ali oni način niti ni tako pomembno. Vsekakor je tu homoseksualno seme skupaj z zlorabami padlo na plodna tla. Zakaj so prav tu za kaj takega ugodne razmere, zahteva širši in bolj poglobljen odgovor. Gotovo gre pa za odklon od učenja Jezusa in apostolov.

    • Gotovo gre pa za odklon od učenja Jezusa in apostolov.
      Tako je.
      In za njihovo nevero.
      :'(

  9. O (ne)uspešnosti posveta je bilo moč sklepati že vnaprej: meni (laik!) je zadostovalo nekaj imen ’eminentnih oseb’, ki so bile med nosilci dogajanja (vodstvo in govorci).
    Res, grde stvari so zapisane (v tem članku in še kje – celo če spregledamo rumeni in proticerkveni tisk). In nadvse bi bila vesela, če jih kdo argumentirano zavrne: še naprej bi rada verjela, da vsi naši duhovni voditelji živijo to in tako, kakor učijo (in so ‘zdrsi’ statistično komaj zaznavni). G. Kerže navaja ‘svoje’ vire, g. ‘can’ bere knjigo o ‘vatikanskem razvratu’ – pa? Zdi se, kot da izpeljujeta vsak svoje zaključke. »Kjer je dim, tam je …« so rekli včasih. Toda naj se zadevo pogasi, ne pa zgolj vedno znova skriva pod pepel! »Popravi mojo cerkev,« je slišal sv. Frančišek pred ‘davnimi časi’ – pa je najprej malce slabo razumel in začel popravljati ruševino cerkvice …

    Dejansko tudi sama ne vem, kaj naj si mislim in kakšna je (aktivna) vloga papeža Frančiška: včasih se mi zdi človek/pastir na mestu, drugič ustreli kakšnega ‘kozla’, tretjič se zdi, da ima ‘smolo’ pri izbiri najožjih sodelavcev, … Res da ne verujemo v papeža in škofe, toda kdo naj bi bil na zemlji trdnejša opora in kažipot?? »Če pa se sol spridi …«, kakšen kruh naj bi nastal? O, Bog! Kakšna zmešnjava nastaja, ko se tako razrašča nezaupanje in sumničenje!? Rekla bi, da po nepotrebnem: če bi (odgovorni) takoj in ustrezno ukrepali ob vsakršni prijavi/zlorabi, se ‘nesnaga’ ne bi (tako) razrasla, da se kot bumerang vrača deseterno, stoterno …

    Tako pa (se zdi) je glavni napor ‘prizadevanja za zaščito mladoletnih’ (vsekakor bi sem umestila tudi vsaj mlade odrasle) usmerjen v blaženje medijskega požara. Obramba z namenom utišanja? A izkupiček? ‘Ne vroč ne mrzel’, vsekakor niti približno tako energičen kot Jezus med tempeljskimi trgovci …

  10. Janez Klimak:

    Sveti kleriki –> pravični kristjani (laiki).

    Pravični kleriki –> dobri kristjani (laiki).

    Dobri kleriki –> slabi kristjani (laiki).

    Slabi kleriki –> demonski kristjani (laiki).

  11. To, kar piseta can in protos so zanesljivo pretiravanja. Preprican sem, da vecina katoliskih duhovnikov nima nic s tem in da se jim na tak nacin po krivem jemlje ugled, spostovanje, avtoriteta. Taksno naslajanje nad stranpotmi nekaterih daje vtis, da gre za skodozeljnost.

    Cerkev potrebuje zaupanje vernega ljudstva in ga v vecji meri kot ne tudi zasluzi. Ponavljam pa moje mnenje, da je obveznost celibata verjetno kontraproduktivna. In tudi mnenje, da je seksualno perverznost in nasilje znotraj Cerkve nujno breizprosno preganjati in ne prikrivati. Verjamem, da sta tako papez Francisek kot ljubljanski nadskof Zore iskreno in zavzeto na tej poti.

    • Cerkev je itak Kristusovo Telo, večno in neuničljivo, sveto in nepropadljivo. Kar gledamo je propad vsega tistega, kar To ni, kar ni Njegovo Telo. To je neobhodna nujnost v prečiščevanju.

      Kar se pretiravanja tiče… Nekaj je biti prepričan, nekaj je meniti. Čisto povsem drug svet pa zreš, če veš…
      In tisti, ki misli, da je enostavno povedati in pričakovati, da bo zato svet za drobec drugačen, nima pojma. Miren spanec je neprecenljiva dobrina, verjemite.

  12. Največja zabloda je, ignorirati realnost, kakršna je. Seveda niso vsi v KC pokvarjeni. Toda, če je vir težav pri vodstvu, pomeni, da je problem sistemske narave. In ta ni od danes ali včeraj.

      • Morda teoretično ne, vsekakor pa praktično. Za sedanje stanje gotovo obstaja vzrok.

        Za to razumevanje se je seveda najprej treba znebiti kakšne dogme.

          • Meni ni v napoto nobena dogma. Še tista, ki pravi, da je človek glavni krivec za podnebne spremembe, ne.

            Meni, kot kristjanu, pisno sporočilno podlago krščanstva predstavljajo samo Sveto pismo in zgodnjekrščanska besedila.

  13. Tako je. Ker papež nima moči izobčiti pedofilov in jih predati policiji oz. tožilstvu. Mora najprej pogledati v priročnik, ker v RKC to ni samoumevno.

  14. Tisti, ki ne verjamete v marksistično…itd infiltracijo v Cerkev, vedite, da se s temi problemi spopadajo tudi druge države, ki svoje izdajalce navajajo celo poimensko. Ali so ti šli v izdajo zaradi denarja, ali zaradi pohlepa po moči, je primer od primera različno. Ne nazadnje lahko tudi zato, ker so se najprej kompromitirali na drug način, od takrat pa izgubili svojo svobodo. En vir (škof) ocenjuje število 150 pridobljenih v eni sami državi.
    Kar se tiče homoseksualnosti v cerkvi – je najbolj zanesljiv uradni podatek nadškofa Scicluna pred začetkom sumita, ki je izpostavil, da 80% žrtev je moškega spola. Ta podatek ne potrebuje nobenih komentarjev. Razen priznanja g. prof. Ivo Kerže, da nas je o problematiki ves čas pravilno informiral .
    Homoseksualne žrtve so gotovo posledica kaznivih dejanj in moralne razpuščenosti homoseksualcev v cerkvi, ampak v prvi vrsti popolne izgube vere.
    Vsi trije vidiki pa pomenijo šokantno zanemarjanje dolžnosti in nikakršne vere škofov, ki neposredno odgovarjajo za pripravo novih duhovnikov.

  15. Da je treba temeljito očistiti Cerkev gejevskega lobija? Kako pa? Kako boste izvedeli, kdo mu sploh pripada? Imate kakšen konkreten predlog?

    • No, zelo enostavno je v tej fazi ugotoviti kdo pripada temu lobiju in kako ga izkoreniniti.
      1. V Vatikanu je obsežen dosje o McCarricku, ki bi verjetno v tem smislu, če bi bil temeljito raziskan, nudil veliko materiala za tako razkrinkavanje.
      2. Ljudje govorijo, pišejo. Iz tega spoznamo, kaj mislijo (kot je bilo rečeno v včerajšnjem 1. berilu). Iz tega je lahko zelo enostavno prepoznati homoseksualistične cerkvene dostojanstvenike (Farell, Tobin, Paglia, Cupich, Jimmy Martin, Marx itd.): papež sam (“who am I to judge…”, ali natančneje “chi sono io per giudicare”). Imate jih sicer navedene pri Viganóju. S homoseksualizmom mislim na naklonjenost homoseksualnosti, ne pa na to, da so ti ljudje dejansko homoseksualci (kar pa žal tudi ne moremo izkuljučiti).
      3. Poleg tega ljudje marsikaj tudi počnejo, ljudje jih zalotijo itd. (Coccopalmerio, Ricca, Zanchetta).
      4. Reformirati bogoslovja po starih navodilih (https://www.ewtn.com/library/CURIA/CCL1961R.HTM, zlasti točke 18 in 30), po katerih, če se (pri spovedi) izkaže, da ima bogoslovec habitualne težave s čistostjo (=samozadovoljuje, se dobiva s puncami…) ali celo s homoseksualnostjo, ki jih ne uspe v kratkem času (1., 2. letnik) povsem odpraviti, je to znamenje da nima poklica in da naj gre zato ven.
      5. reformirati teološke fakultete tako, da se odslovi vse heterodoksne učitelje (tudi teh ni težko najti, saj pišejo učbenike, javno predavajo… – prim. mojo obravnavo Osredkarja, ki še ni končana).
      6. in najpomembnejše: treba je vzpostaviti seveda službo, ki vse to nadzira in ima moč hitrega ukrepanja in je direktno odvisna od Vatikana, pa tudi od javnosti, v smislu, da kolikor mogoče deluje transparentno, da objavlja svoje rezultate v javnosti.
      7. če želite imenovati tako službo Sveta Inkvizicija imate povsem prav, kajti točno nekaj takega rabimo (CDF je namreč nehal opravjati to funkcijo, ker ne raziskuje aktivno – detektivsko – zmot in zlorab v Cerkvi, pač pa o njih le -zelo blago- razsoja, ko jih kdo prijavi).

      • Gospod Kerže, odstranjevanje simptomov ne ozdravi bolezni. Treba je odstraniti vzroke, ki sprožajo in pospešujejo razvoj bolezni.

        • Vzrok, kot sem že pisal v zadnjih člankih, je v temelju doktrinarne narave in se mu reče vdor modernizma v katoliško teologijo. Zato je od vseh ukrepov najpomembnejši 5, ki govori o čistki modernistov na teoloških fakultetah.

          • “Modernizem”?!
            Vsako leto dozori novo grozdje in iz njega dobimo novo vino.
            Vsako leto potrebujemo nove mehove.

      • Tako pa tudi ne gre. “Naklonjenost homoseksualnosti” ne more biti zadosten razlog, tako da točka 2. odpade.
        Ta naklonjenost je sad politične korektnosti, ker je napadanje Cerkve doseglo tolikšne razsežnosti. Vsekakor papežu tako zelo ljudski, kot je,želim, da bi uspelo odgovoriti na vsa ta vprašanja.

      • In točka 6.: “transparentnost” seveda odpade! Vi tudi zapadate v politično korektnost?

      • In tudi za “svetega inkvizitorja” se priporočate morda kar vi sami,Ivo Kerže?-to je očitno vsaj iz vašega dela tule na Časniku.
        Kar pa zadeva “naklonjenost do homoseksualnosti”:Noben človek pri vsaj približno zdravi pameti ni zainteresiran za širjenje homoseksualnosti,spolnih anomalij,bolezni ali drugih zgrešenosti oz.na splošno greha. Vse to mu podtika nasprotnik .Vsak pravi pastir pa mora biti po vzoru Dobrega pastirja naklonjen vsem svojim ovcam,jih varno pasti in iskati,kadar se izgube.V tem je tudi Kristusova naklonjenost- ne do grehov- zagotovo pa do vseh(VSEH)grešnikov-ne le heteroseksualcev. Le takšna je tudi drža sedanjega papeža.
        Grde špekulacije v stilu:”kar(Slovenci pravimo česar) pa žal tudi ne moremo izključiti”so zato v resnici nesramne.(le zakaj ste v svojem menda iskrenem hrepenenju po svetosti in čistosti Kristusove Cekve tule dodali”žal”?!)

      • Taki ukrepi bi se hitro lahko prelevili v lov na čarovnice McCarthyjevega tipa ali čistke a la Robespierre. Kako zanesljivo dokazati krivdo ali nedolžnost pri dejanjih, ki so tako zelo skrita? In tudi če imajo v Vatikanu glede McCarricka res dovolj dokaznega gradiva – kaj pa v Sloveniji?

  16. Cerkev je potrebno očistiti vseh težkih grehov in obuditi veselje, izhajajoče iz krščanskega načina življenja: Od doslednega spoštovanja Božjih zapovedi in nedotakljivosti življenja vključno s celibatom in zakonsko zvestobo ne sme biti odstopanj.
    Če je škof morda preveč toleranten, je na duhovnikih in laikih, da ga opominjajo tako dolgo, da bo ukrepal. S takšnimi koraki bodo rešili ne samo škofa, ampak onemogočili vse vrste morebitnih lobijev in stranpoti.

    • Predlagam, da mora škof vsako leto izvesti kakšen eksorcizem. Satan bo že ločil:

      Toda hudobni duh jim je odgovoril: »Jezusa poznam in tudi za Pavla vem. Kdo pa ste vi?« In človek, v katerem je bil hudobni duh, je planil nanje, jih vse obvladal in potolkel, tako da so goli in ranjeni zbežali iz njegove hiše. (Apd 19, 15-16)

  17. V vse se je priplazila politična korektnost.Tudi v Cerkev. Že ta “nedotakljivost življenja” mi je nakam čudna kategorija. Bolj dušebrižniška kot resnična. Narobe je izpeljejvati nasprotne sklepe iz zapovedi. Ne ubijaj, recimo.

  18. AlFe, srž sporočila je, da smo laiki (poleg duhovnikov) dolžni, da poskrbimo za čistost cerkve tam, kjer škofje zatajijo.
    Nedotakljivost življenja nima veze s politično korektnostjo. Lahko bi naštevali: umetna oploditev pri homoseksualnih parih, urejanje nosečnosti z abortivno kontracepcijo, splav, pedofilija, evtanazija in vse, kar ni v okviru Božjega namena. Nisem vsega naštevala v veri, da pod pojmom nedotakljivosti življenja vidimo vso (tehnično možno) ponudbo, ki je grešna oz. perverzna.

    • 🙂 Pozdravljena.
      Nedotakljivost življenja je “politično korektna” Božja zapoved, ne ubijaj. Samo to. 🙂

  19. Četudi so vsa dejstva, ki jih našteva IK resnična, je nekaj drugega bolj bistveno. Fatimska sporočila/naročila se namreč vrtijo okrog pokore, žrtvovanja, posvetitve, rožnega venca ipd. To naj bi bil naš plan, neodvisen od tega, kaj delajo papež in kardinali. Če bomo samo s prstom kazali na najbolj odgovorne, je nevarnost novega razkola. Na II. vatikanskem koncilu so se npr. škofje izrekli proti fatimskim sporočilom. (L. 1984, če se ne motim, so to popravili.) Zato je pravljica, da bi papež lahko sam rešil stvari brez vernikov. Za moje grehe namreč ni odgovoren. Ne zagovarjam teze, da se ne da nič storiti. Zato je treba predloge, ki jih našteva IK, jemati skrajno resno.
    O nevarnosti gejevskega lobija v KC se je na casnik.si razpisal tudi B. Vidmar.

  20. To, kar našteva IK so rešilni ukrepi, ki zavezujejo nadrejeni del cerkve. To, da je na prvem mestu molitev in post, je najbolj pomemben del podpore laikov in duhovnikov cerkvi pri njeni ozdravitvi.
    A brez spremljanja, da ne rečem nadzora, ali so nadrejeni k zdravljenju pristopili resno, ne bo šlo. Dogajanje v Mariborski škofiji, ki je pripeljalo do zgodovinskega greha, so lahko opazovali mnogi. A le malo kdo si je upal katastrofo ustaviti, pa bi lahko. Materialna izguba ni glavni del katastrofe. Omajano je zaupanje, da vera v Boga dela ljudi odgovornejše. In tu so zatajili vsi, ki bi mogli in morali pravočasno ukrepati.

    • No, lepe želje. A dogaja se marsikaj drugega. Recimo grad Goričane, na iskreni.net so opozarjali in bili skoraj medijsko umorjeni. Imena pustimo ob strani. Cerkev je pač hierarhična organizacija in se mimogrede marsikaj opravi skrito pred očmi javnosti.

      In ja, molitev in pokora. Pa ne samo laikov, predvsem pa duhovnikov in škofov.

  21. MMG, če koga zanima bova o teh temah razpravljala danes ob 20.10 z g. Francijem Donkom na Nova24TV. Ne bo nič bistveno novega glede na napisano, a vendar beseda v živem pogovoru odpre še kakšen nov vidik, glede na zapisan tekst.

      • Jp. Edino na ta način, s kulturnim dialogom, vztrajno ob molitvi in JAVNO se bodo stvari počistile. G. Ivo, imate mojo molitveno podporo in že vnaprej hvala za delo, ki ga opravljate v slavo Gospodovo, za očiščenje Jezusove svete Cerkve ter v odrešenje duš! S spoštovanjem

  22. Zanimivo je prebirati take in podobne članke in vrsto komentarjev pod njimi. Nihče ne more zanikati, da je spolni nagon eden najvažnejših in najtrdneje vsidranih človeških nagonov, ki nam jih je, tako kot življenje samo, podaril Gospod z vsemi variantami vred. Ni mi čisto jasno, zakaj je bil Cerkvi vedno skozi vso zgodovino tak trn v peti, da se nenehno ukvarja s celibatom, obhajili ločencev, homoseksualci ali zlorabami. Zadnji dve nadlogi ne skušam zanikati, čeprav menim, da sta Cerkvi v veliki meri podtaknjeni s pomočjo številnih krščanstvu sovražnih organizacij. Najlaže je namreč kupiti pričevanja odraslih ljudi, ki so se po 30 letih “spomnili” zlorab duhovnikov. V takih primerih bi jaz verjel samo otrokom, ti pač ne lažejo in jih ni moč podkupiti, vsa ostala pričevanja in obsojanja so neverodostojna. Vsem na tem portalu priporočam da vtipkajo v brskalnik Gatestone institute in si preberejo članek o pobijanju in preganjanju kristjanov povsod po svetu. Vsak dan pobijejo povprečno 11 kristjanov samo zato, ker so kristjani, še več jih preganjajo, zapirajo, mučijo ali zlorabijo. Ta trenutek je preganjanje kristjanov v svetu najhujše v zgodovini človeštva in razkristjanjevanje na vse mogoče načine v Evropi pa tudi. O tem raznih paberkovanj v cerkvenih vrhovih in med nad obhajilom zaskrbljenimi globokimi verniki tudi skoraj ni, bolj jih skrbi spolna usmerjenost. Zdi se, kot da bi se krščanstvo najraje samoukinilo!

  23. »IF
    Se ti zezas, a ne, s tem shizoidnim intelektualiziranjem? Ocitno imas poleg potrebe, da si priznan kot brihten in razgledan, veliko prevec casa.«

    Re.:
    Hehehe 🙂 Nisi prepričan a se sezam a? 🙂 Ti za urologa nisi! Nikoli ne bi bil gotov, kaj od tebe pacienti hočejo, ko pred tabo spustijo hlače…
    Jaz hvala Bogu, sem navkljub svojim lastnim dvomom o svojem mentalnem zdravju, že zaradi narave dela, ki ga opravljam, presejan z dvema različnima ocenama urarjev, ki skrbijo za pravilno kolesarjenje zobnikov na podstrešju. Mogoče sta bila pijana v službenem času, ni moj problem, oceno sta podala, zaenkrat tiktakam sinhrono s CET-om.
    Kar se časa tiče… Res je, nekje 24ur na dan, tam nekje no, ga imam na voljo. Se strinjam, da je kar veliko, mogoče preveč kot praviš, bi ti kar pritrdil. Me pa vseeno čudi, da imam razmerje objavljenih postov v primerjavi s tabo vsaj 1:100. V tvojo korist seveda. Tudi v številu besed je razmerje tam nekje, tako iz Lune gledano…
    Občutek imam, da imaš prev glede tega. Tudi slabo vest sem dobil, da sem tako nekoristno porabil svoj čas. Za kazen si velja tvoje opozorilo napisati 100x v svoj dnevnik, po zgledu tega prijatelja: https://www.youtube.com/watch?v=0lczHvB3Y9s

      • Nemogočega ne morete obrazložiti. Sam se strinjam s to oceno. Samo herezije, ali vsaj prevelike zmote, lahko izločajo homoseksualce iz Cerkve. Ker pa so zmote postale moderne, se ne zgodi nič.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite