Stanje duha ostaja tam, kjer je bilo pred prvimi volitvami leta 1990

9
Milan Kučan in Jože Pučnik pred drugim krogom volitev predsednika predsedstva. foto: Nace Bizilj / hrani Muzej novejše zgodovine
Volitve so bile večstrankarske in demokratične, ne pa tudi povsem poštene.

»Mi gremo na volitve zato, da napravimo konec političnemu in ekonomskemu eksperimentiranju, ki je pripravil našo družbo in gospodarstvo na rob propadaVečstrankarske volitve na cvetno nedeljo pred 30 leti so pokazale, da je Ivan Oman še kako prav ubesedil razpoloženje med Slovenci. Na volitve jih je odšlo kar 83,5 odstotka in so dali Demosu 54,8 odstotka glasov.

Zaradi obveščenosti volivcev je Družina takrat izdala prilogo, v kateri so stranke podale svoje poglede na skupna vprašanja. A bolj kot všečni odgovori strank je padel v oči pogovor z Oskarjem Rotovnikom, kmetom in gostilničarjem na Legnu, ki je dvomil, da bodo prve večstrankarske volitve poštene. Ob prvih volitvah po vojni je bilo grozno, je obudil svoje spomine:

»Prišel je tovariš iz notranje uprave in rekel: ‘Oskar, če ne boš ti tako uštimal, bodo volitve vsaj 80 % uspele, veš, kaj te čaka!’ In mi je grozil vse mogoče. Takrat sem bil predsednik krajevnega odbora in sem moral ubogati. Ker je 90 % ljudi volilo staro oblast, ni odboru ostalo drugega, kot da kroglice iz ene skrinje pretoči v drugo. To smo tako naredili, da ni nihče videl, kako smo še sami sebe sleparili. Volitve so 80 % ‘uspele’. Ja, ista pesem je bila povsod!« Zato je dvomil, da bodo prve večstrankarske volitve poštene.

Volitve so bile večstrankarske in demokratične, ne pa tudi povsem poštene

Dvom se je izkazal za utemeljenega: volitve so bile večstrankarske in demokratične, ne pa tudi povsem poštene. Ustavni sodnik dr. Lovro Šturm je kasneje ugotavljal: »V škodo novih političnih strank je bilo kršeno načelo enakih možnosti za nastop na volitvah. V tem pogledu in v tem zelo pomembnem segmentu volitve niso bile poštene.«

Načelo enakih možnosti je bilo kršeno pri volitvah v zbor združenega dela. Medtem ko so komunistične naslednice obdržale svoje omrežje po podjetjih in ustanovah, kjer so potekale volitve v to zbor, so bile demokratične stranke brez svojega omrežja nerazpoznavne. Med volilno kampanjo niso udbovci v usnjeni suknji nikogar očitno v nič silili, je pa ves komunistični aparat širil dezinformacije in zastraševal, kako hudo bo, če zmaga Demos.

Goreče se je napadalo večstrankarstvo. Predsednik sindikatov Dušan Semolič je razlagal, »kako ni prav, da eno privilegirano elito zamenja druga«. Generala Milana Gorjanca je skrbelo za varnost: »Za tak sistem, kot je splošni sistem ljudske obrambe, strankarski pluralizem ni sprejemljiv.« Demos bo upokojencem vzel pokojnine, ogroženim in invalidom socialno pomoč, ženske ne bodo smele splavljati. Vse, kar so delavci pridelali in ustvarili, se bo (pro)dalo kapitalistom, slovenska vojska bo predraga in spravila državo na kant.

Najhujši od vsega pa bo revanšizem. Žrtve komunizma se bodo maščevale, pobijanje in zatiranje zadnjega polstoletja se bo ponovilo z drugim predznakom. Namesto Partije bo zavladala Cerkev, preti apokalipsa, če komunisti in somišljeniki ne ohranijo oblasti.

V kampanji ni manjkalo zastraševanj, dezinformacij, laži, podtikanj. Zgovorno je dejstvo, da je izjemno veliko novinarjev – takrat še družbenih delavcev – kandidiralo na listah strank komunističnega kartela. To tudi pove, za koga so delali mediji, kolikšna je bila njihova verodostojnost in kako poštena je bila kampanja z medijskega vidika.

Škofi opozorili, da volitve ne odločajo samo o naši prihodnosti, temveč na njih izražamo tudi svoj odnos do preteklosti

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. 

Škofi poudarjajo, da se zavedajo »svoje zgodovinske naloge in dolžnosti«. Zato so »že za novo leto 1990 opozarjali na družbeno odgovornost kristjanov in 13. marca izdali izjavo o spravi«. Ugotavljajo, da so prihajajoče volitve »najpomembnejši dogodek naše povojne zgodovine«, kajti odslej »bomo imeli oblast, ki si jo bomo sami izbrati«. Volivci naj upoštevajo programe strank, čeprav bodo »tudi najlepši ostali mrtva črka na papirju, če na pravih mestih ne bo pravih ljudi«. Zato je še pomembneje izbrati tiste, ki »jim ne gre za osebno uveljavitev in kariero, temveč za pravičnost, svobodo in vsestransko blaginjo« in so strokovno podkovani. Upoštevati je treba tudi strankarsko pripadnost, ker bo poslanec sledil strankini liniji. Škofi so opozorili še, da »se ne odločamo samo o naši prihodnosti, temveč izražamo tudi svoj odnos do preteklosti«.

Stanje duha ostaja tam, kjer je bilo pred prvimi volitvami

Čeprav se je v 30 letih marsikaj spremenilo, pa je stanje duha v marsičem a vedno tam, kjer je bilo pred prvimi volitvami. To je znova strahovito udarilo na dan v nasprotovanju Janševi vladi. Njej gre v boju s koronavirusom za življenja državljanov, dediči komunizma pa hočejo njeno kožo. Vlada je odgovorna državljanom, njeni nasprotniki vidijo le svoje interese in imajo virus za zaveznika v vojni proti desni vladi.

Vir: Slovenski čas, april 2020, str. 1

9 KOMENTARJI

  1. “Stanje duha ostaja tam, kjer je bilo pred prvimi volitvami”

    Ja, gospod Drago je optimist. Jaz pravim, da je slabše. Ker ni bilo lustracije, vsaj simbolna bi morala biti. Recimo prepoved vsem vodilnim v družbeno-političnih organizacijah prisotnos v javnem življenju.

  2. Čudno bi bilo, če bi bilo stanje duha drugačno, kot pred prvimi volitvami. Zakaj?

    Izvorni namen modrosti in izobraževanja ni, da bi človek kot žival tekel v tropu, temveč da pred sabo vidi svojo lastno življenjsko pot in na njej tudi ostane.

    Toda naša šola še vedno vzgaja v enoumju, najbolj vplivni mediji še vedno vzgajajo v enoumju, “kulturniki” še vedno vzgajajo v enoumju itd. Še Katoliška cerkev vzgaja v enoumju. Samo to in nič drugega ni sprejemljivo, pravijo. Vsi družbeni podsistemi še vedno vzgajajo za enoumni trop. Kako naj bi bilo potem drugače?

    Dokler ne bo pluralnosti v vseh družbenih podsistemih, bo tako tudi ostalo.

  3. Takrat sem bil predsednik krajevnega odbora in sem moral ubogati. Ker je 90 % ljudi volilo staro oblast, ni odboru ostalo drugega, kot da kroglice iz ene skrinje pretoči v drugo. To smo tako naredili, da ni nihče videl,
    =========
    Ah, ni za slovence država in politika. Takole ubogat oblast?! No ja, bogdaj,da je zgodbica izmišljena, ker to je še huje kot revolucija.

  4. Zdravko,
    da bi prebrali, kako je do Oskarja prišel tovariš iz notranje uprave in mu zagrozil, da že ve, kaj ga čaka, če ne bo uredil tako, da bodo volitve vsaj 80 % uspele in je Oskarju grozil še vse mogoče, za to pa niste imeli živcev?

    Ja, ljudje so se po vojni bali tovarišev z notranje uprave, kajti tisti tovariši niso samo grozili, ampak so svoje grožnje tudi uresničevali.

    Zdravko,
    najbrž veste, da je bila komunistična oblast nasilna in da komunističnim revolucionarjem ni bilo težko hoditi preko trupel?
    Zakaj menite, da je zgodba izmišljena? Govorite, kot da še danes ne bi vedeli za povojne poboje!

    Ali veste, koliko avtohtonega italijanskega prebivalstva se je v strahu pred jugokomunistično oblastjo po vojni izselilo samo iz Istre?
    Po vašem pa se Oskar ne bi smel bati tovariša z notranje uprave, ki je imel oblast groziti in grožnje uresničiti!

    Gospod Oskar je zaradi svojih preteklih izkušenj imel oseben razlog, da je o prvih večstrankarskih volitvah dvomil, da bodo poštene in je to odkrito povedal.

    Tudi jaz ob vsakih volitvah dvomim, da so bile poštene, sicer iz drugačnih razlogov kot omenjeni gospod, a dvomim vendarle.

    • Seveda sem prebral. Kaj ko bi nehali se nehali delat idiotov iz ljudi!
      Upam,da je izmišljena, kajti če je resnična, potem je vse zasluženo!
      Kaj bi vi radi, da se vam vse na krožniku prinese? Ja, tako pohlevno je res videti, prevečkrat.
      Goljufati tako, da niti ta tovariš z notranje uprave ni videl, no to je pa brez komentarja.

      • Ni bil “tovariš z notranje uprave”, ki so se ga ljudje bali, pač pa je to bil smrtni strah.
        Če ne bi naredil, kot mu je bilo naročeno, bi Oskarja enostavno vzela noč. Pa še tistega, ki bi si potem še upal povpraševati po njem.

      • Komunizem pomeni totalitarizem in strahovlado. Milica in zlasti udba sta ustrahovanje temeljito prakticirala. Ljudi so ne le sledili, ampak tudi zapirali. Mnogi so izginjali, nekateri za vecno. Kaj se delas neumnega in namigujes na izprijenost ljudi za to, ker so se pogosto podrejali ali vsaj prilagajali partijskim direktivam? Kako pa mislis, da so dosegli 90 procentov za Tita proti 10 procentov za kralja? Z ustrahovanjem in goljufijami. Me prav zanima, kaksen junak si (bi) bil ti…

Comments are closed.