V Rožni dolini so govorili o boju proti imperializmu, ne o uporu proti okupatorju

19
905

Priprava načrtovane likvidacije Marka Natlačena se je začela zelo zgodajZa dan 27. april, v koledarju še vedno piše, da je to dan upora. Na ta dan, bilo je leta 1941, naj bi se začel upor proti okupatorju, kakor nam ves čas zatrjujejo ljudje iz partizanskih vrst. Ker se tistega časa, tistih dni, tednov in nekaj mesecev preden so nas novembra izselili, kot dvanajstletni mladenič živo spominjam, smem in moram reči, kako je v resnici tisti čas bilo.

V Rožni dolini so govorili o boju proti imperializmu, ne o uporu proti okupatorju

Bil sem izjemno radoveden deček. Z velikim zanimanjem sem poslušal pogovore, zlasti so me zanimali možje, ki so se v večini vrnili iz razpadle jugoslovanske vojske. Med seboj so se kar naprej pogovarjali in »tuhtali«, kaj in kako bo. Zbirali so se po vasi, zadaj tu zdaj tam. Najpogosteje so se zbrali pri Zorkovih, v hiši mojih stricev. Spominjam se, kako so me nekega napodili ven iz hiše, ker vsebina njihovega pogovora naj ne bi bila primerna za moja mlada ušesa. Sem se pa znašel, skril sem se pod posteljo in prisluhnil njihovemu pogovoru. Rekli so, da bo treba zbirati puške, saj bo treba začeti boriti proti Nemcem ter Italijanom. Moji strici, ki se pozneje niso pridružili partizanom, so bili najbolj zgovorni in trdili so, da se moramo pripraviti za pomoč Angležem, da bi premagali Nemce ter Italijane. »Vsaj trideset pušk bom kaj hitro nabral,« je zatrjeval stric Tone. In potem, kako jih spraviti na varno, da jih Nemci, ki so hodili in se vozili po vasi, ne bi našli. Tam, pod Gorjanci, na italijanski strani meje, na Šutni bi bilo zanje bolj varno, so bili mnenja. Toda, tja, čez mejo na italijansko stran, bi jih morali »pretihotapiti«. Toda kdo in kako?

Čez kak mesec, moralo je biti sredi junija 1941, sem bil jaz tisti, ki so mi zaupali naložen lojtrnik, poln raznih reči, vmes so bile tudi skrite puške. Zanje takrat nisem vedel, sem jih pa s »pametnimi« konji, ki sem jih »že znal voditi«, peljal voz k stricu na drugo stran meje k Lojzu v Šutno, ki je bila takrat na italijanski strani. Omenjeno sem nekje že bolj podrobno popisal. O kakšnem drugem »uporu« proti okupatorju v tisto poletje in zgodnjo jesen bilo videti ali slišati.

Gospod Marko Natlačen, Tvoj narod je lačen, pridi Stalin, odpri magacin

Pač pa se je v tistih nekaj poletnih mesecih, še preden je prišlo do vojne med Nemčijo in Rusijo, pogovorom v naši vasi kaj rad priključil Ivan iz sosednje vasi Gorice. Bil je posebnež, a kar na lepem je imel boljšo obleko in novo kolo. Ljudje so rekli, da je prijatelj komunistov in Nemcev. Prav rad je kaj povedal – vse do danes sem si zapomnil naslednje njegove besede: »Gospod Marko Natlačen, Tvoj narod je lačen, pridi Stalin, odpri magacin.« Takrat se je to dalo razumeti, da gre za neke vrste šalo. Mnogo let pozneje sem dojel in še danes tako mislim, da je bila ta pripoved naročena ali celo zapovedana. Voditelja krščanske demokracije, takrat Slovenske ljudske stranke, je »bilo treba« kompromitirati in osmešiti in postopaški Ivan je bil kar primeren za kaj takšnega. Priprava načrtovane likvidacije velikega Slovenca, priprava nanjo, se je začela zelo zgodaj.

Po takrat veljavni komunistični doktrini se spomladi 1941 okupatorja ni smelo napadati

Mnogo let pozneje sem bil odbornik in podpredsednik Mohorjeve družbe iz Celja in sem bil v stikih z Radom Bordonom direktorjem te družbe. Bordon, ki je bil pesnik, prevajalec in partizanski intelektualec, mi je o začetkih borbe proti okupatorju pripovedoval marsikaj, med drugim pa mi je povedal tudi tole:

»Ko so se poleti 1941, bilo je tam nekje sredi junija, po Ljubljani sprehajali okupatorski vojaki, smo se mladi fantje, bili smo sami zavzeti Slovenci, spraševali, ali naj tega ali onega razorožimo in mu povemo, da pri nas nima kaj iskati, smo za vogalom srečali Borisa Kidriča. Vprašali smo ga, ali naj začnemo? Pa nam je to odločno prepovedal.«

Torej, v času, ko sta bila Hitler in Stalin v prijateljski navezi, se okupatorja, po takrat veljavni komunistični doktrini, ni smelo napadati. Sedaj pa naj kar naprej in naprej slavimo začetek borbe že 27. aprila. Čemu še kar naprej toliko lažne propagande? Ali vam, ki to počnete, ni nerodno?

Naj k dogodkom, ki sem jim bil priča, opozorim na izčrpno besedilo izpod peresa zgodovinarke dr. Tamare Griesser Pečar, o konferenci, ki se naj bi v Vidmarjevi vili v Rožni dolini zgodila 26. ali 27. aprila. Iz njenega zapisa je razvidno, da se ni zgodilo nič takšnega, kar bi lahko veljalo razumeti, da se je v Rožni dolini začel upor proti okupatorju. Celo nasprotno, privrženci Komunistične partije, ki so konferenci prisostvovali, so govorili o boju proti imperializmu, torej proti družbeni ureditvi v Angliji in Ameriki.

Do kdaj bomo še živeli z napačno ali popačeno oznako nekega dogodka?

19 KOMENTARJI

  1. Pa saj ima levica še danes podoben besednjak, kar naprej napada kapitalizem, molči pa o današnjem ruskem imperializmu.

    • Na sreco aktualni putinovski imperializem nima vec sovjetskoboljseviske vsebine. Kljub temu zaskrbljuje rastoci pritisk Rusije in Kitajske zlasti na robne dele Evrope na vzhodu in jugu. Bral sem oceno, da so nedavne menjave v vrhu slovenske vojske dejansko proruski puc proti NATU zvestim oficirjem in da so posledica prihoda Erjavca na polozaj obrambnega ministra.

      • Če verjamete ali ne, ta puč je povzročila skrb “ministra” Rjavca za javni red in mir na Počku.

  2. Ne samo da naša levica kapitalizem napada, ampak ga ona tudi živi. Skratka koristi vse njegove blagodati.

    “Eno mislit, drugo govoriti in tretje delat”, je nekakšen razpoznavni znak tega obnašanja.

  3. Vidim, da sploh ničesar ne razumete. Dan upora proti okupatorju praznujemo 27. aprila. Ker se odpor ni smel začeti pred 22. junijem 1941, je popolnoma jasno, da gre za obletnico dneva 27. april 1942 (ali 1943 ali …).

  4. Indoktrinacijska teza, da je 27. 4. 1941 dan upora proti okupatorju, je neutemeljena.

    – Dan upora proti okupatorju je lahko 6. 4. 1941. In sicer na podlagi »Proklamacij[e] njegovog veličanstva kralja« z dne 6. 4. 1941, s katero je državni kralj razglasil, da je narod »srpski, hrvatski i Slovenački« »nagnan, da krvlju braniš svoju slobodu«. Razlog je, ker »neprijatelj medjutim nije hteo mir i saradnju s tobom nego tvoje pokorenje, a po načinu na koji je izvršio mučki prepad, jasno je da on hoče tvoje uništenje«, narod »srpski, hrvatski i Slovenački«. Glede na to »pouzfdanje nam daje sloga sa kojom Srbi, Hrvati i Slovenci polaze u ovu borbu, svesni da se radi o njihovoj sudbini jednoj i nedeljivoj. Snage široke zajednice slobodarskih naroda, koji u ovom času s nama zajedno brane ugroženo čivečanstvo, moraju pobediti S tom verom napred do pobede! 6 aprila 1941 godine u Beogradu«.

    – Dan upora proti okupatorju je lahko tudi 15. 4. 1941. In sicer na podlagi »Proklamacij[e] njegovog veličanstva kralja« z dne 16. 4. 1941, s katero je državni kralj razglasil, da je »primoran da pred nadmoćnim neprijateljem napustim nacionalno zemljište. Ja ne mislim prekidati borbu. Čast zastave spasena je, ali nacionalna sloboda je u opasnosti. Ja pozivam Moj dragi narod da ne klone pod udarima sudbine i da sačuva veru u budučnost. Sledeći primeru Mojih velikih predaka. Ja ću do poslednjeg daha držati visoko zastavu Jugoslavije. Uveren da če Bog braniti našu pravednu stvar, Ja kličem: Živela Jugoalsvija i njena sloboda! 16 aprila 1941 godine u Atini«.

    – Dan upora proti okupatorju je lahko tudi 4. 5. 1941. In sicer na podlagi »Deklaracij[e] kraljevske jugoslovanske vlade od 4 maja 1941 g.«, s katero »s Božjom pomoći svi Srbi, Hrvati i Slovenci slediće odano i neumorno u toj borbi svoga Kralja u Njegovim velikim nastojanjima do pobede.«

    Dan upora proti okupatorju pa ne more biti 27. 4. 1941, ker nima pristne vsebine. Kajti, npr. po dnevniškem zapisu nekdanjega trdo-revolucionarnega vojnega funkcionarja Edvarda Kocbeka z dne 27. 4. 1971 »zgodovina NOB ne pozna nobene oficialne ustanovitve OF […] Ta datum je nastal manipulativno, Kidrič je potreboval datum ustanovitve in zato so pač neki debaterski sestanek pri Vidmarju proglasili za ‘zgodovinski datum ustanovitve OF’.«

    • Kako velike besede. Nisem vedel. Dobrega kralja smo imeli. To slovensko pljuvanje po kralju je seveda samo v prid komunistom in ni čudno da vladajo še kar naprej.

      • @Zdravko – »Nisem vedel.«

        Nisem vedel, nisem vedela. Po (skoraj) 30 letih samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, še danes (2019).

        Nadalje. Poleg hudega problema našega ohranjanja lastne indoktriniriranosti z npr. 27. aprilom 1941 kot dnevom upora proti okupatorju, je nadaljnji hud problem širši, na primer z našim nekritičnim ohranjanjem NEKAKŠNE NEDOLŽNE NEZLOČINSKOSTI (zgoraj omenjenega) nekdanjega trdo-revolucionarnega vojnega funkcionarja Edvarda Kocbeka in Krščanskih socialistov. Navkljub njegovemu trdo-revolucionarnem zavedanju, da npr.:

        – »Iz kristjanov hočemo ustvariti prepričane revolucionarje«. »Kristjan je torej hkrati konservativec in revolucionar […] Danes je revolucionar bliže revolucionarjem kakor konservativcem.«
        – In izrecno tudi glede likvidacij, kot npr.: »V Natlačenovi likvidaciji doživljam zakonito porajanje novega prava, revolucionarnega prava. […] Ta tragična smrt pomeni z drugimi likvidacijami vred zgodovinski prelom«.

        Nisem vedel, nisem vedela. Še danes (2019) in naprej. Varuhi lastne okvare.

        Še danes nežno promovirani, a ne-sojeni, Edvard Edi Kocbek. Primer eskalacije te naše globoko nekritične indoktriniranosti je novembra lani ustanovitev Kluba Kr.-soc. v stranki SLS, ali pa začetkom lani s preimenovanjem strančice krščanskih socialistov v Novi socialdemokrati.

        Ob našem hkratnem nežnem zaupanju v ne-samo-kritične čuvaje 100-letne kocbek-krščansko-socialistične indoktriniranosti, kot npr. Borisa Pahorja in pok. dr. Alojza Rebulo. Ali pa dr. Spomenko Hribar. Ki ni pristna »Antigona«.

    • Dan upora proti okupatorju najbrž ne more biti noben od teh datumov, ker Slovenska desnica ne priznava kralja in se potihem strinja s komunisti in avnojsko prepovedjo kralju vrnitve v domovino. Ves čas je sicer proti komunistom, toda ne vem kako si to predstavlja, če se pajdaši z njimi.

  5. Sicer pa bi bilo najbolje, ce bi Slovenci pomedli s komunisticnimi lazmi in drugo njihovo godljo in ustalicevali svoje kneze po starem karantanskem obredu. Kot na Krnskem gradu in pri Gospej Sveti.

    Ce pa nismo zreli za svoje vladarje, sem pa prej za vrnitev k Habsburzanom kot h Karadordevicem. Ceprav imam precej simpatij za slednje. Samo ne za jugoslovanstvo in balkansko mentaliteto.

  6. Jasno da 27.4.1941 ni bil dan ustanovitve OF, saj so bili tedaj slovenski komunisti in nemški nacional socialisti še prijatelji in zavezniki.

    Komunisti svoje tedanje in tudi kasnejše prijateljevanja z okupatorjem prikrivajo s t.i. Susljevem manevrom. Mihael Andrejevič Suslov, ki je bil največji stalinist po Stalinu, se je domislil, kako prikriti svoje zločine. In sicer tako, da nasprotnike obtožimo tega, kar sami počnemo. Tega manevra se še sedaj izdatno poslužujejo komunisti in njihovi nasledniki.

    • Temu manevru, ki so ga temeljito naštudrali v moskovskih kominternovskih učilnicah, psihologi rečejo projekcija: kar počenjaš sam, naprtiš nasprotniku (npr. kolaborant, narodni sovražnik), kar si v bistvu sam, poimenuješ nasprotnika (npr. fašist). To je zanesljiv razpoznavni znak naših levičarjev (beri: preoblečenih boljševikov).

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite