Za osvoboditev izpod Janše tudi Ljudmila Novak in Majda Širca 

51

Levica je bitko za oblast je izgubila, vojne nikakor ne, ker vojski, ki oblega trdnjavo na Gregorčičevi, cilj posvečuje uporabo revolucionarnih sredstev; vojakov, korakajočih ritensko v preteklost, ki ji po pomoti pravijo prihodnost, tudi ne primanjkuje. Levica je doslej v bitko neuspešno pošiljala slamnate vojskovodje, zdaj pa napoveduje, da bo prešla v odkrito izvajanje revolucionarnega terorja.

Konstruktivna nezaupnica kot dražgoška bitka 2.0

Mar ni precej podobnosti in seveda tudi razlik med grozovitim dogajanjem v Dražgošah in konstruktivno nezaupnico aktualni vladi? KUL se je brezglavo spustil v dražgoško bitko brez natančno domišljene strategije in taktike, predvsem pa brez kolikor toliko kompetentnega vojskovodje.

Med 9. in 11. januarjem 1942 je bila znamenita dražgoška bitka. Ne bitka, ampak katastrofa, saj vaščani Dražgoš vedo povedati vse kaj drugega, kot je napisano v mitologiji NOB. Šlo je za nerazumno in neopravičljivo početje Cankarjevega bataljona: izzivanje močne okupatorske vojske, pobeg partizanov na Jelovico, strašno maščevanje nemške vojaške enote nad vaščani Dražgoš in požig vasi. Iz te katastrofe so (šele v samostojni Sloveniji!) stare sile naredile mit. Poraz na celi črti so presukali v junaško epopejo, ki jo levica lajna sleherni januar in tudi s tem uspešno poglablja razkol v slovenskem narodu. Tako vsakoletne Dražgoše dokazujejo, da je laž nesmrtna duša komunizma.

Levica s predvidljivim porazom v bitko v Državnem zboru

Mar ni precej podobnosti in seveda tudi razlik med grozovitim dogajanjem v Dražgošah in konstruktivno nezaupnico aktualni vladi? KUL se je brezglavo spustil v dražgoško bitko brez natančno domišljene strategije in taktike, predvsem pa brez kolikor toliko kompetentnega vojskovodje. Politiki KUL, ki imajo nesporno veliko kilometrino v nečednih poslih, so se ob močni podpori radia OF Kričač z Moše Pijadejeve, pardon, Kolodvorske ulice, Sodišča narodne časti z Beethovnove ulice, SVIZ-cev in pritiskov globoke države ter oefarskega pouličnega razgrajanja na to zgodovinsko bitko neuspešno pripravljali kar nekaj mesecev.

Vnaprej izgubljeni spopad se je končno razvnel petnajstega februarja. Zgodil se je totalen poraz, ki je v duhu dražgoške bitke takoj prešel iz resničnosti v mitološki svet.

Tako smo lahko med drugim slišali tudi, da so KUL moralni zmagovalci. Tovarišica z (ne)ljubkovalnim vzdevkom Traktor je ugotovila, da so pravzaprav zmagali, saj je bilo samo sedem poslancev proti. Tovariš, ki je priučeni mesar izpod Kamniških planin, se je nemudoma začel pripravljati na koline ob skorajšnjih volitvah. Osramočeni tovariš vojskovodja, ki so mu kljub sedemurnemu političnemu tečaju (prosto po JLA) pobegnili skoraj vsi gardisti, pravi, da bi zmagal, če bi se dalo neveljavne glasovnice spremeniti v veljavne. Saj poznamo tisto: če čebula ne bi imela če, bi bila bula, in če bi teta čepela brez če, bi pela.

Za osvoboditev izpod Janše tudi Ljudmila Nova in Majda Širca

Fajonova je nenadkriljiva v neizmerni požrtvovalnosti, da nas spravi k pameti po svoji meri, Novakova že spet zamudila priložnost, da bi bila tiho. Foto: Facebook

Med prvo in drugo dražgoško bitko so seveda tudi pomembne razlike. Pri prvi so izzivalci zbežali na Jelovico in krute posledice slavne bitke so Dražgošane doletele takoj. Pri drugi bitki pa poraženci niso zbežali, ampak se še kar oholo šopirijo in grozijo, da bodo vrgli državo s tečajev. Žrtvovali bi življenja (Kardelj: žrtve morajo biti) in blaginjo večine državljanov samo zato, da bi, zasvojenci z oblastjo znova prišli do oblasti in nadzora denarnih tokov. Mediji iz glavnega toka laži jim seveda nadvse požrtvovalno pomagajo lizati rane.

Nikakor ne more biti naključje, da je pri ustvarjalcih in merilcih javnega mnenja Ljudmila Novak, že nekoliko ostarela bruseljska starleta, s prvega mesta na lestvici priljubljenosti politikov spodrinila predsednika republike tik pred letošnjo februarsko dražgoško bitko.

Trenutno jo kujejo v zvezde, ker je od vstopa NSi v vlado mnogo dobrega opustila in slabega storila za desnico, iz katere je izšla. Nadvse so ji hvaležni, ker se je ob gonji proti ministrom NSi skrila v mišjo luknjo. Naj se zaveda, da bo prišel dan, ko bodo tudi njo odrabili, tako kot je partija uporabila in kasneje tudi odrabila ter zavrgla Edvarda Kocbeka, kar je splošno znano.

Prispevek Majde Širce k ofenzivi KUL ji ni čast, je pa iskren

Nekdanja ministrica za kulturo (od 2008 do 2011) se je v splošnem ljudskem odporu proti vladi oglasila v žlahtni tradiciji agitpropa. Ker ima dnevne preganjavice in nočne more zaradi fašistoidne vlade, je vzrok za poslano crknjeno podgano v njene ministrske sobane našla v Janši, ne v umetniškem presežku rokovske skupine Strelnikoff. S tem je slovenski javnosti nehote razkrila, da so se ji prezgodaj pojavile starostne težave.

Po letošnji Prešernovi proslavi je postavila na ogled svoja strokovna estetska merila, ko je s prezirom čivknila čez režiserja, ki dela za Katoliško Cerkev. Ker režiser ni iz njenega naprednega omrežja, preprosto ne more niti ne sme uspeti.

Njena prispevka k ofenzivi KUL ji nista v čast, sta pa iskrena.

Nesramni posmehljivci iz tujine

Ana Roš, še nekaj je treba pristaviti v vam tako ljubi italijanščini: »Tempi passati.« Lahko zganjate histerijo, lahko obtožujete vlado, lahko hujskate k uporu, lahko kolesarite po Kobaridu ali Ljubljani – vendar se morate zavedati, da so se časi spremenili.

Med drugo svetovno vojno in revolucijo se je kar nekaj Slovencev umaknilo v tujino – od tistih, ki so bili povezani z begunsko jugoslovansko vlado do študentov iz premožnih družin, ki so se tako izmaknili kateri koli že vojaški suknji. Nihče od njih se ni posmehoval rojakom, ki so ostali v domovini, nihče od njih se ni širokoustil, kaj da si lahko privošči in kako lepo se mu godi v tujini. V pripravah na letošnjo dražgoško bitko pa je bilo drugače. Tako kot je partija podlo izkoristila okupacijo, so KUL in vsi njihovi somišljeniki zlorabili pandemijo za naskok na oblast z nebrzdanimi, včasih sicer utemeljenimi, predvsem pa neutemeljenimi očitki. Dolg je seznam vplivnežev, ki s čivkanjem in bevskanjem iz tujine begajo zaskrbljene in od pandemije ter politikantstva utrujene sodržavljane. Omenimo vsaj nekatere izmed teh, ki ne premorejo niti malo občutka za spodobnost.

Predsednica sindikata Mladi plus se nam roga s Kanarskih otokov. V medijih in na fitnesu oblikovani vplivnež modruje iz Švedske. Vrhunska kuharica meša v Zanzibarju, v Odlazkovem medijskem imperiju in po novem tudi na BBC. Zaslužna pevka in uvoženi igralec ter režiser stresata nesramnosti na račun državnega sekretarja.

Slabi obeti: levica napoveduje, da bo prešla v odkrito izvajanje revolucionarnega terorja

Demokracija in pravna država sta edini garanciji uspeha v spopadu s paradami nestrpnosti in zlorabljanjem politične naivnosti.
Proces osamosvojitve vsebinsko zaradi vojaške intervencije JLA in ideoloških napetosti znotraj osamosvojitvenega bloka ni bil izpeljan do konca. Žrtvi sta bili demokracija in njen predpogoj – politična strpnost, s katerima večina novih državljanov ni imela izkušenj, saj so od leta 1929 živeli pod diktaturo, ki se je po letu 1945 samo še zaostrila.

Dražgoška bitka za oblast je izgubljena, vojna nikakor ne, ker vojski, ki oblega trdnjavo na Gregorčičevi, cilj posvečuje uporabo revolucionarnih sredstev; vojakov, korakajočih ritensko v preteklost, ki ji po pomoti pravijo prihodnost, tudi ne primanjkuje. Levica je doslej v bitko neuspešno pošiljala slamnate vojskovodje, zdaj pa napoveduje, da bo prešla v odkrito izvajanje revolucionarnega terorja.

51 KOMENTARJI

  1. “…oefarskega…”

    Slovenski antikomunisti so med 2.vojno to besedo pisali drugače. Dosledno so pisali “ofarskega”, ofarji.

  2. Ali je res svet stranke pred tem, da jo izključi iz stranke, ker povzroča razdor v NSi in razkol v slovenski pomledi, zlasti z SDS? Brez nje pa ni mogoče sestaviti krščanske vlade, čeprav pobere NSi SDS-u vse volilce! Kaj menijo tisti, ki so postavili to stranko na noge in je delovala, dokler ni prišla vanjo ln s podporo udbe.

  3. Mnogo ljudi je proti JJ in ne samo na levici. In ti ljudje pravijo, da je korakanje z JJ proti demokraciji nemogoče.

  4. Alfe, na katere ljudi se sklicuješ, ki so proti Janši!? Nič čudnega, saj imajo v Ljudmili Novakovi čudovit zgled, kako “krščansko” občevati s pomladnikom na politični sceni! Veliko škodo dela Novakova stranki in žal mi je, ker z vsem srcem podpiramo odlične ministre ! Nekaj deset volivcev NSi poznam, ki so se zatekli k SDS. Novakova snubi levičarje in to ji zadostuje, saj so njene ambicije nenasitne!
    Njena dolžnost bi bila v Bruslju povedati resnico o naši medijski stvarnosti in o nenehnih napadih na legitimno izvoljeno vlado pod Janezom Janšo!
    Gospa v prostem času menda piše tudi komedije! Sugeriram naslov za novo delo; “Tri ženske v čolnu”( beri Violeta, Alenka in Milka). Nisem pa prepričana, da se bo publika od srca nasmejala!

    • Mićo Mrkaić, Ivo Hvalica ..

      Ko je Novakova “snubila” levičarje, je bil to “VELIK GREH”. Ko pa je Janez šel z levičarji v vlado, pa njegova oboževalce tega še opazili niso.

  5. Pokorno javljam, da ne zastopim.

    Kako se lahko krščanski človek v , recimo, zdrelih letih kot je Ludamila Nova, poceni preprodaja komunistu in veleizdajalcu, kako simpatiziira in dejavno podpira zločinsko globoko državo, se javlja v njihovih medijih, kjer se noben desničar ali izpričan Kristjan niti slučajno ne more in cel v ključnem momentu pred par leti kot predsednica tako imenovane (resno!) krščanske demokracije zelo javno podpre ex komunističnega vladarja in vladarja tajne politične protinarodne represivne Udbe, in tako dalje in buldožira naprej?
    In drugo vprašanje : kako lahko slovenski Kristjani takega zapacanega človeka volijo na najpomembnejše funkcije ?
    In tretje vprašanje, čisto konkretno : kako lahko vodilni ljudje slovenske krščanske demokracije prenašajo hudiča, ki razsaja total kontra demokraciji in krščanskim načelom; Petrle, Tomažič, Tonin, Pogorelec ?

    Fantje in punce, račun bo izstavljen, to vi veste sakramensko dobro in nehajte blefirati, četudi se še zanašate na slepo gluhe volilce – vas ni nič sram, da Vas voli samo par procentov od toliko Kristjanov Slovenije ? Jaz bi na vašem mestu takoj zaprl štacuno, če ne bi te babe poslal delat v SD ali kamorkoli na levo! Porka malora hudičeva-pol se pa dežela sprašuje zakaj neki bne laufa ? Zato!Sram Vas bodi!

    • Pokorno javljam, da “Kako se lahko krščanski človek v , recimo, zrelih letih kot je Ludamila Nova, poceni preprodaja komunistu” še nekako razumem. Nikakor pa ne razumem gospoda nadškofa, ki je zrihtal glavnemu komunistu kar odlikovanje samega Svetega očeta:

      Milan Kučan je nosilec številnih najvišjih odlikovanj in priznanj. Med drugim je nosilec odlikovanja … in »Viteza reda Papeža Pija«, s katerim ga je odlikoval papež Janez Pavel II.
      http://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/ostalo/biografija

      Porka motorka! Take mamo! Nič čudnega, da je tako, kot pač je! 🥴

  6. Novakova najbolj navdusuje s svojo poudarjeno anti Jansa in levoliberalni EPP linijo predvsem tiste, ki bi Cerkev in ljudi, ki cenijo domoljubje in tradicionalne vrednote in so konservativni, utopili v v kavni zlicki, ce bi le mogli. Kako to usklajuje s svojim svetovnonazorskim pogledom, ce ga sploh (se) ima, ve le sama. Kako je uspela izlociti iz tekme za mesto v evroparlamentu cloveka, ki je krscansko demokracijo ustanovil in poleg stranke vodil prvo demokraticno in obenem tudi osamosvojitveno vlado, mi tudi ni jasno.

    K sreci se je njena stranka pod Toninovim vodstvom zaenkrat povsem omejila od njenega vpliva in je zanesljiv partner v vladi z dobro delujocimi ministri. Tudi v parlamentu jih vodi moz pokoncne drze in jasne in razumne besede. Skoda in neupraviceno je napadati N.Si le zaradi evroposlanke v Bruslju, ki se ocitno rada sonci v laskanju in podpori in jo verjetno bolj malo briga, od koga in zakaj ta domnevna podpora in priljubljenost.

  7. S prvega mesta na lestvici priljubljenosti izpodriniti Pahorja, je za gospo Ljudmilo zelo povedno!
    Pred leti je postala Slovenka leta Katarina Kresal!
    Javno mnenje ustvarjajo mediji! Te ankete so v bistvu irelevantne! Zame prva mesta zasedajo politiki, katerih politične poteze odgovarjajo potrebam ljudi!
    Ne pozabimo, da je politika skrb za javno dobro!Javnost bi morala reagirati ob rezultatih, ne pa, da na volitvah deli “všečke”!!

  8. Zgodba Ljudmile Novak je na nek način TRAGIČNA.
    Nedvomno ga. Novakovi gredo zasluge, da je po izpadu stranke iz parlamenta prevzela predsedstvo in stranko vrnila v Državni zbor. Spomnimo se, leta 2011 pred volitvami vrnitve NSI v DZ ni pričakovalo veliko političnih strokovnjakov, tudi mediji so stranko ignorirali. NSI je bila prva stranka, ki se je vrnila nazaj, in zasluge temu, da takrat stranka ni razpadla in da so se vanjo včlanili novi trdi kleni ljudje, kot je bil Milan Matos, gredo v veliki meri Novakovi.

    Ga. Novakova je opravila veliko delo, tudi ob padcu II. vlade Janeza Janše ni potegnila z Državljansko listo in SLS temveč je želela vztrajati. Toda nato je ga. Novak precenila lasten domet in domet stranke. Začela je sanjariti o prevzemu primata na desni v obliki nekdanje SKD, ki naj bi jim ga pomagali doseči levi mediji, pot pretvezo ”žlahtne” desnice. Ga. Novak ni razumela, da desnosredinske stranke lahko pridobivajo le kadar so skupaj in se ne borijo druga proti drugi ter spoštujejo neka razmerja. Zgodila se je tista nesrečna proslava in odnosi med SDS in NSI so bili zastrupljeni skorajda 7 let.

    Tako je ga. Novakova od zaslužne figure za obstanek NSi prišla na velikem delu desnice v nemilost. Takšnih potez njeni predhodniki, kot sta bila Lojze Peterle in Andrej Bajuk niso počeli. O Toninu si marsikdo lahko misli svoje a v situaciji se trudi ohranjati korektne odnose na desni sredini kakor tudi njegove ministrski kolegi na čelu z Vrtovcem in Kraljem. Menim, da temu sledita tudi glavni odbor in svet stranke.

    • In na še enega zelo zaslužnega pogosto pozabljamo, na Jožefa Horvata, vodjo poslanske skupine NSI v parlamentu. Kako suveren je ta umirjeni in razgledani človek s svojimi nastopi v parlamentarnih odborih, na zasedanjih parlamenta, še posebej pa v soočenjih z dostikrat provokativnimi, nesramnimi novinarji (npr. v Tarči). Njegov diskurz je umirjen, prepričljiv, podprt z argumenti, nikoli zaničljiv in žaljiv, nikoli suhoparno razumski, vedno da tudi svojo osebno, emocionalno noto.

      • G. Horvat je en izmed najboljših poslancev v Državnem zboru. Postal je vrhunski politik. Po svojih sposobnostih in delovanju je material za ministra ali pa tudi mandatarja (čeprav on osebno se nikoli na nobene funkcije ni silil in realno ocenjuje politična razmerja).

    • Ne morem razumeti, zakaj bi Novakova naredila tak nepovraten korak v neplodno nasprotovanje SDSu na podlagi nekaj zvizgov na enem zborovanju. In zakaj njena domneva, da je za te zvizge bil zasluzen ali da jih je celo narocil Janez Jansa. Pac ne more obvladovati vse, ki ga podpirajo in ti so taksni in drugacni.

      Jozefa Horvata nisem po imenu navedel, ampak moja jasna pohvala je tudi veljala prav njemu.

  9. Tako hujskaškega članka pa ne vidiš ravno vsak dan. In na koga se boste organizirali maščevalni iztrebitveni pohod Herr Tomelj? Samo na predstavnike Levice, ali jaz tudi popiham na Zanzibar, dokler mi še potni list velja?

    • Igor,
      kaj ko bi opredelili, v katerih konkretnih besedah ste v zgornjem članku zaslutili hujskaštvo in maščevalnost, da se bojite za lastno kožo?

    • Vanja,
      ne vidijo samo tisti, ki nočejo videti.

      Zgoraj jasno piše, da je v Sloveniji KUL napadel aktualno oblast. Nato eksplicitno vleče vzporednice z drugo svetovno vojno. Pove, da so iracionalni partizani napadli Nemce, ki so se nato nagnusno maščevali nad civilisti.

      Zato sprašujem, kateri “civilisti” so/smo tarča tokrat? Erjavec očitno ni, saj očitno meni, da bo on uspešno pobegnil. Torej so tarča volivci DESUS-a? Ali kar po vrsti vsi Slovenci? (V Dražgošah so se Nemci izživljali tudi nad domačini, ki so njihovo okupacijo aktivno podpirali.)

      • Ne bojte se, Igor!
        Pobrskajte po zgodovinskih knjigah, če vas seveda zanima, za začetek predlagam Slovenski razkol J. Možine!

        • Amelie, vi pa boste prebrali Kitajsko študijo, potem se bova pa poleti enkrat dobila nekje v živo na kavici in o obeh podebatirala. V Kitajski študiji za pridružene bolezni še uporablja nemoderen termin civilizacijske, ampak se bova z malo volje razumela.

          Seveda se hecam. A tako kot si vi najbrž ne goste ukradli en dan časa za mojo zelo poučno knjigo, tako tudi meni ne bo uspelo. Prednostno me čaka cel kup strokovne literature, tako da sem kar malo nerazpoložen, da sem se spet zapletel v debato na Časniku.

          Bi se pa vam iskreno zahvalil za pomirjujoče besede. Ne, ni me strah mojih sosedov. A me je iskreno strah takšnih ljudi, kot je avtor zgornjega članka. Ne, ne smeš se tako igrati z besedami. Če bodo takšni prevladali na Časniku, bom šel. Če bodo takšni glasovi prevladali v Sloveniji, bom šel.

          P.S. Hvala za priporočilo knjige vseeno. Do penzije bo najbrž to zame samo naslov, na katerega bom zdaj bolj pozoren. A tudi to je info. 🙂

      • Igor,
        Tomeljev zapis ocenjujem kot gloso, to je po definiciji članek, ki duhovito obravnava neko aktualno temo, v tem primeru neuspelo nezaupnico KUL.

        Tomelj meni, da se je KUL v nezaupnico – podobno kot partizani v dražgoško bitko – spustil brezglavo, brez natančno domišljene strategije in taktike, predvsem pa brez kolikor toliko kompetentnega vodje. S tem mnenjem popolnoma soglašam.

        V delu, kjer članek govori o dražgoški bitki, je seveda tragičen. Toda avtor je omenil tudi pomembne razlike med obema bitkama. Tako je napisal: “Pri prvi so izzivalci zbežali na Jelovico in krute posledice slavne bitke so Dražgošane doletele takoj. Pri drugi bitki pa poraženci niso zbežali, ampak se še kar oholo šopirijo in grozijo, da bodo vrgli državo s tečajev.”

        K Tomeljevim primerjavam dodajam misel utemeljitelja komunizma: “Zgodovina se ponavlja – prvič kot tragedija, drugič kot farsa.”
        Dražgoška bitka je med Dražgošani posledično povzročila veliko tragedijo.

        Pobuda KUL za glasovanje o nezaupnici vladi je bila brez dvoma velika farsa. KULovci predhodno niso zbrali niti dovolj glasov, kaj šele da bi napravili načrt, kako bodo sami vodili državo! Nezaupnica je bila vrhunec celoletnega levičarskega hujskanja in nekonstruktivne nepripravljenosti poslancev leve opozicije za kakršnokoli sodelovanje z vladno koalicijo v najhujši krizi v samostojni državi.

        Seveda pa razumem, da nimamo vsi enakega smisla za dojemanje duha besedil.

        Z mnenjem, da je KUL napadel aktualno oblast, se najbrž vsi strinjamo. Ali sprašujete, kateri “civilisti” smo tarča posledic brezglavih opozicijskih napadov na vladno ekipo?
        Zaradi levičarske nekonstruktivnosti, nesodelovanja, pozivanja h kršenju ukrepov, vsakodnevnega laganja in hujskanja proti vladi, tako v parlamentu kot v medijih in na ulicah, trpimo posledice vsi državljani. Videli smo veliko rast okužb in posledično veliko število umrlih kot posledico načrtnega opozicijskega rušenja omejitvenih ukrepov.

        Zaradi nedemokratičnega opozicijskega in medijskega hujskanja proti demokratični zmagovalki zadnjih državnozborskih volitev in zaradi nasilnega levičarskega pozivanja k smrti njihovih političnih nesomišljenikov, kar so mesece in mesece na ulicah počenjali ljubljanski protestniki skupaj s poslanci in predsedniki levih opozicijskih strank in skupaj z nekaterimi novinarji državne in privatne televizije, so še posebej prizadeti vsi člani stranke SDS in smo oškodovani vsi volivci iste stranke.

        • Priznam, da do mene niso prišli pozivi k smrti političnih nesomišljenikov. Ne poznam. No lažem. En znanec je nekaj takšnega pisal, a zanj vem, da je na drogah, pa ga ne jemljem resno. (Resno v smislu, da bi kaj takšnega bil sposoben organizirati, še manj pa sam izpeljati.)

    • Skratka, tako se ne piše člankov.

      Prešteje se do 10.

      Nato se šteje še enkrat od deset nazaj vse do ena. In potem se začne pisati šele osnutek članka. Ki pa ga damo somišljeniku v recenzijo (“peer review”), preden ga objavimo javno.

  10. Slovenija je avtoritarna koruptokracija. Leva in desna so samo okraski za publiko, dejanska barva oblasti je avtoritarna korupcija. To je pokazalo tudi zadnje glasovanje. Konkretno neveljavne glasovnice. Neveljavne glasovnice so krik v sili vse korupcije dobro navajenih poslancev.

    Na dan volitev se tudi v Sloveniji dogaja, da kdo fotografira svojo glasovnico. Gre za nedopustno početje, saj se na tak način spodkopava tajnost volitev in obenem omogoča prodajanje glasov. Enako je kar nekaj poslancev svoje glasove prodalo. Ni skrivnost, da je Erjavec pričakoval nekaj glasov poslancev SMC-ja. Ti so zagotovo fotografirali svoje glasovnice, da dokažejo, da so glasovali “pravilno”. Nato so glasovnico naredili neveljavno. To so naredili zaradi avtokratskih pritiskov iz korupcijskih nagibov.

    Še bolj očitna avtoritarna strahovlada je na drugi strani. Očitno niti vsi podpisniki pobude niso glasovali za Erjavce. Javno si ne upajo povedati, da so proti, ker jih je strah. Upam, da ne za življenje. A med glasovanjem so “pravilno izpolnjeno” glasovnico pokvarili v neveljavno.

    Mora nas zelo skrbeti! Ne za teh par ljudi. Če imajo korupcijske elite v tako oštrem šahu kar nekaj ključnih poslancev, potem nas mora biti strah ne samo za prihodnost naše države pač pa že za samo varnost nas samih. Če slučajno zveš kaj preveč … (Da ne pridejo herri po tebe …)

    • Podobno mnenje imam tudi jaz. Delitev na leve in desne je samo predstava, dejansko so pa vsi socialisti iz komunističnih šol. Po tričetr stoletnem pranju možganov je to tudi razumljivo.

      Preseneča me pa molk škofov, saj so prisegli Resnici.

    • Hehe, res imava enako mnenje, a uporabljava dokaj različna slovarja.

      Naj pojasnim. V šolskem letu 1985/86 sem bil “exchange student” v Združenih državah. Tam so se o nas pogovarjali kot o komunistični državi. Jaz sem jih imel težave razumeti. Če bi prevedli v slovenščino, bi mi rekli, da obsojajo stalinizem. A tako se nikakor ne govori z Rusi. Če Rusu omeniš, da obsojaš stalinizem, bo besen. Iz njegove vasi so med veliko domovinsko vojno rekrutirali celo četo. Vrnila sta se le dva soseda. Od obeh njegovih dedkov pa so nazaj prinesli le medalje. Njemu razlagati, da obsojaš stalinizem!?! Razumel te bo, da podpiraš iztrebljanje Židov. Podobno kot danes velika večina ljudi, ki nosijo Titove majice, ne podpira bigamije in Tita kot osebnost pač pa večinoma združitev Primorske z matico in podobno. Če jim razložiš, da je Jovanka bila “soproga”, ker je v Mariboru sočasno imel ženo, ti bodo dali za prav, da smo skupno državo izgubili za moralnega razpada na njenem samem vrhu.

      Pred kratkim je zaokrožila enominutna smešnica na Hojsov račun. Fantje smo se držali za trebuhe, punce pa ne. So imele bolj trpek izraz. Besedo matriarhat moški razumemo, da je žena glavna. Žena ne. Ona bo jo razumela, da je mater glavna – njegova mater. Tako se v posnetku zgražajo, kako se 50-letni? minister še ni “odselil” od mamice. Namesto da bi račune poravnal z e-nakazili na Hrvaško (saj se ne pogovarjamo o Zanzibarju, na Hrvaškem je tudi enaka civilizacija), spravlja svojo mamo v nevarnost, da dobi korono. Še jaz tega ne bi naredil, čeprav je moja mama veganka in nima pridruženih bolezni. Minister pa naj bi bil za zgled. A namesto, da zgledno skrbi za svojo mamo, se obnaša kot mamin sinček. Razumljivo je, da ostarela mama ne zmore več pravilno ocenjevati nevarnosti današnjega sveta. A minister to dela službeno. Bi moral prevzeti pobudo.

      Uh, koliko sem se razpisal. Ampak če bi napisal, da Hojs živi v matriarhatu tako kot večina Slovenk, me ne bi nihče razumel. Podobno vas ne bo nihče na levici razumel, ko se razkurite nad socialisti iz komunističnih šol. Poskusite uporabljati (ne tukaj, tukaj vas vsi zastopijo; drugje …) izraze kot avtoritarnost, ki jo kopirajo po maršalu. Te je res ogromno. Šele zdaj vam odgovarjam, ker sem prej imel krč v želodcu. Imel sem sejo v službi. Avtoritarnost se je zarila v vse pore slovenske družbe. Nikogar ne moti. Tudi na desni vladi večino kolesarjev ne motijo avtoritarni izpadi. Moti jih, da je desna. Podobno ne poznam desničarja, ki bi se ob Šarca odločno obregnil zaradi njegovih avtoritarnih izpadov. (Tukaj sem dobil nekaj informacij a zelo sramežljivo nakazanih.) “Desničarje” moti, da je Šarec “levi”.

      Meni je tisto leto v Združenih državah bilo res lepo. Tisto vzdušje sem podoživel ob slovenski osamosvojitvi. Ne, meni osamosvojitev ni bila intimna opcija (vse nonastale države so moje). A liberalizacija mi definitivno je bila. Žal mi je, zelo mi je hudo za v devetdesetih izgubljenimi ideali.

      • Sistem, kjer vladajo komunisti, se pac imenuje komunizem. Menda ne parlamentarna demokracija? Saj drugace ne znajo. Ce kje slucajno zmagajo na svobodnih volitvah v parlament po defaultu ukinejo tako svobodne volitve kot parlament.

        Sicer pa je skrb gospoda IgorjaMb, da bi mu utegnil doma na vrata potrkati gospod Andrej Tomelj z namero, da mu kaj hudega stori, blago receno pretirana. Teater. Niso vsi Jenulli, Cordici in Licine. Na desni podobnih odstekanih vsiljivcev brez manir sam ne vidim.

        Tudi ne vem zakaj psihoanaliziranje ministra Hojsa, ce na njen vikend v Istro pelje svojo mamo. Najbrz sama ne more. Lepo od njega, ce jo pelje. Verjetno je glede na predvideno starost tudi ze prejela vsaj eno dozo cepiva. Slovenci pac morda v svoji kulturi in tradiciji v povprecju bolj cenimo svoje mame kot kje dalec juzno v divjini Balkana.

        Ko sem v poznih 80 letih obiskal ZDA, se mi je posebej dobro zdelo, da nisem rabil posebnega dovoljenja za vstop v drzavo, ki so ga clani partije rabili. Tam so me s cudnim iztazom nekateri sprasevali, ce sem res iz komunisticne drzave, pa sem jih v mladostni naivnosti skusal pomiriti, ces da komunisti ne zrejo ljudi. Kaksna naivnost in nevednost…

      • Svojim študentom svetujem, da se učijo skupaj. Tudi če kateri izračun ti razlagaš sošolcu, se ga pri tem boljše naučiš sam.

        Tako sem pravkar vrgel v organske odpadke polno skledo endivije. Kot otrok sem bil zlata ptička, kadar sem prvi pojedel. In zlata račka, kar je bilo še bolje, če sem jedel počasi in zadnji pojedel, a krožnik spraznil do zadnjega grižljaja. No ta vzorec mi je včeraj enkrat uspelo prelomiti. Vsaj enkrat. Ob bolečem trebuhu sem se tokrat odločil tretjo skledo endivije zabrisati. Najbrž nisem dovolj dobro zgrizel.

        No, ne čisto enako a podobno kot mene mame učijo otroke, da morajo “vse pojesti, če ne nimajo radi mamice”. Takšna čustvena izsiljevanja so pogosta. Tako imamo 50-letne moške, ki zavestno kršijo zakonodajo ali pa se zapletajo v nove in nove laži, samo da ustrežejo svojim mamicam tudi, ko dobro vedo, da mama nima prav.

        P.S. Tudi divjaki z Balkana imajo radi svoje mame. Verjetno jih precej manj ubogajo, a precej bolj ljubijo. To dvoje nikakor ni isto. To sta dva različna pojma. A štima, da smo Balkanci drugačni. Tako Balkanci z veseljem skočimo v sosednjo državo, da poravnamo dolgove na roke – brez računa. Zakaj bi z davki podpirali sosednjo državo, ki je itak neprijazna?

        • Ales Hojs ima 59 let in ne 50. Ce ostareli mami pri cem pomaga, cetudi kot minister, je to njegova osebna zadeva. Mislim, da je nacelno samo v redu, ce so druzine vecgeneracijsko povezane med sabo. No, za borbo proti konkretni epidemiji to ne velja povsem, ampak to je druga zgodba. Slovenci imajo nadpovprecno stevilo nepremicnin, zlasti vikend hisic, zidanic ipd. Ce so skrbni lastniki, jih obiskujejo in postorijo potrebno. 80 in vec letne gospe le redko to se zmorejo same. Se enkrat, ce jim pri tem pomaga njihov sin ( in verjetno bodoci dedic), pa ceprav minister in ne nek placljiv profesionalni sevis ali socialna sluzba, je po mojem to povsem normalna stvar, ob kateri bodo le zlonamernezi dobili kost za politicno obglodavanje.

        • Glej, se ne strinjam. Pravo moški bi takoj povedal, da gre mamo malo peljati naokoli na njeno vikendico, ne pa da palamudi s svojo nepremičnino v Kopru, kontrolo hrvaških obmejnih organov in plačevanjem položnic.

          Kdaj bi ga podprl? Če bi mami rekel: “Čez dve uri pridem na limonado. Se bova malo usedla in pomenila. Moj varnostnik bo par metrov proč in ne bo poslušal, kaj se pogovarjava, a naj te ne moti tudi, če kaj sliši. Ne, ne potrebujem jaz varnostnika, Slovenija potrebuje notranjega ministra. Potem pa greva malo na sprehod po bližnjem gozdu. Ti bom povedal vse kaj je novega v naši družini in še malo, kaj se dogaja v politiki. Pa dobro mi bodi tačas.”

        • P.S. Si me pa presenetil. Prvi dan sem opazil kar tisoč komentarjev a (ob zelo diagonalnem pogledu seveda, nisem vseh 1000 bral) nobenega naklonjenega. Ti si prvi, ki ga vpričo mene dejansko zagovarjaš. 🙂

          • Jaz grem rad proti vsem. 😉 Vsakdo ima pravico, da se kdo postavi zanj. To je vredna tradicija civilizacije od anticnega Rima naprej.

            Hojs mi je tudi v redu clovek, podobnih nazorov mojim. Argument koprske nepremicnine je, ce se ne motim, rabil v dokaz, da ni krsil prehajanja regijskih mej. Tistega o testiranju rezima na meji mu ne bi bilo treba sporocati. Morda se je tega spomnil v zadregi. Nihce ni popoln.

          • Se to, da ne bo izvenelo, da se cutim v funkciji advokata. Notranji minister ni dovolj strikten pri uporabi maske. V njegovi funkciji je toliko bolj pomembno, da ni v tem v spotiko in slab vzgled. Premier zna biti v tem mnogo bolj osredotocen in discipliniran. Eden redkih v slovenski politiki je, ki ne samo, da nikoli ni bil zaloten brez maske, ampak jo tudi vedno nosi zgledno zatesnjeno nad nosnim predelom.

    • Igor,
      ali mislite, da je bil kateri od predsednikov petih opozicijskih strank v resnici pripravljen prevzeti vodenje vlade ali ministrovanje v težkih razmerah epidemije in gospodarske krize?
      Vseh pet je zelo dobro vedelo, da nimajo zbranih 46 poslanskih glasov. Pika.

      Če povzamem glasovanje: poslanci SDS, N.Si, SNS in poslanec Polnar niso prevzeli glasovnic. To kaže, da so bili ti poslanci tako ogorčeni nad KUL farso z “mandatarjem” Erjavcem, da se o tem niso hoteli niti izreči.
      Glasovnice je prevzelo 53 poslancev, poleg 39 poslancev štirih strank KULicije, še 4 poslanci Desus, 8 poslancev SMC in 2 poslanca manjšin.
      Za nezaupnico je glasovalo 40 poslancev, proti nezaupnici pa 13 (7+6) poslancev. Neveljavni glasovi šestih poslancev imajo namreč popolnoma enak končni učinek kot glasovi sedmih proti. Štejejo samo glasovi za in teh bi moralo biti najmanj 46. Pa jih ni bilo. Pika.

      Osnovnošolski izračun nam torej pove, da 50 poslancev sedanje sestave parlamenta zagotovo ni podprlo nezaupnice aktualni vladi – to preprosto pomeni, da tej vladi zaupajo.

      Vse ostalo so spekulacije, da ne rečem natolcevanja. Neveljavne glasovnice imajo popolnoma enak glasovalni učinek kot glasovnice proti ali neprevzete glasovnice, sprožajo pa več ugibanj post festum. In ker že vi spekulirate o tajnem glasovanju, bom še jaz.
      Če spekuliram, menim, da so za nezaupnico glasovali točno samo poslanci KUL in poslanec Lep: 39+1= 40.
      Zavračam idejo, da so bili SMC poslanci pripravljeni podpreti KUL. Vaša spekulacija, da so ravno oni najprej “pravilno” izpolnili glasovnice (pri čemer ne poveste, kaj sploh je “pravilno” – za ali proti?), jih slikali in nato razveljavili, je po mojem ‘far out’ – neveljavne glasovnice so lahko oddali tudi brez slikanja.
      Menim, da so bili poslanci SMC najbolj motivirani za glasovanje proti ali neveljavno (kar je isto), kajti premiero filma s puškarjem Marjanom v glavni in štirimi revolveraši, Karlom, Dejanom (oz. dublerko Tanjo), Alenko in neodgovornim Lukcem, v stranskih vlogah so že videli. Tista komedija je imela ogromno nepredvidenih zapletov in totalno beden konec. Ne vidim najmanjšega razloga, da bi poslanci SMC hoteli gledati reprizo filma z nepredvidljivim scenarijem in nadvse bednim koncem. Še posebej ne po tistem, ko so jih z leve opozicije javno napadali in žaljivo zmerjali z izdajalci in fašisti ter izobešali njihove fotke s kljukastimi križi. 

      Tri Desusove poslance (Juršo, Hršaka in Simonoviča) je predsednik stranke nekako prisilil pristati v formalni opoziciji. Toda razen poslanca Lepa, ki se je popolnoma podredil Erjavčevim spletkam, so trije Desusovi poslanci v javnih izjavah dovolj jasno nakazali, da ne bodo glasovali za nezaupnico. Med tem, ali so glasovali proti ali neveljavno, pa ni razlike.

      Če bi že bil kdo primoran slikati glasovnice (čeprav so to bolj medijska natolcevanja), bi to bili kvečjemu poslanci KULicije (Levica, SD, SAB in LMŠ). Zakaj?
      Med tajnim glasovanjem so bili prav ti poslanci v največji skušnjavi, da ne bi potrdili butalsko luzerske ideje o Erjavčevem mandatarstvu, saj bi s tem tvegali predčasne volitve, torej lastno neizvolitev in še slabši rezultat za te stranke kot 2018. Namreč, v sedanji sestavi parlamenta Erjavec nikakor ne bi sestavil funkcionalne vlade, torej bi morebitnemu uspehu nezaupnice aktualni vladi kmalu sledile predčasne volitve.
      Niti sfejkane ankete KULovim strankam ne kažejo dobro – na predčasnih volitvah bi verjetno imele v kompletu dokaj slab izplen. Predčasnih volitev si v resnici ne želijo in so pravzaprav srečni, da nezaupnica ni bi bila izglasovana. Pravzaprav z nezaupnico KULovci sploh niso hoteli uspeti, zato so postavili brezupnega Erjavca na svoje čelo.
      Desus je pod njim obsojena na propad.

      Cilj leve opozicije torej ni bil vzpostaviti novo vlado, temveč zgolj čim dlje in čim bolj spotikati sedanjo vlado, tratiti čas in energijo predstavnikov vladne koalicije, nekaterim med temi še posebej preizkušati živce ter ob tem zganjati kar se da velik medijski kraval – vse to početje jim ob neizmerni podpori rtvslo in poptv uspeva že celo leto.

      • Hvala za informacijo, kako je kateri poslanec glasoval. Ne, nisem vedel.

        A po drugi strani ni prav, da vemo. Glasovanje o nezaupnici je po ustavi tajno. Dogaja se, da kakšen poslanec v demokratični državi na takšno glasovanje sploh ne pride. Ampak da ga bojkotirajo cele poslanske skupine se dogaja samo v postkomunističnih državah.

        Naj pojasnim. Po napadu na Pearl Harbor so Združene države Japonski napovedale vojno. Odločitev ni bila sprejeta soglasno. En poslanec je med javnim glasovanjem glasno zakričal neeeei. Ob tem je poudaril, da želi, da se v zgodovino zapiše, da je Japonski vojno napovedala demokratična država. Neprevzemanje glasovnic je v direktnem nasprotju s to ameriško tradicijo. Pa tu ne sugeriram, da bi kateri od vladnih poslancev moral glasovati za razrešitev, da bi tako dokazal demokratičnost. Ne, demokratičnost se dokazuje tako, kot je to storila SMC. Kljub temu, da se je javno s prstom kazalo na njene poslance, so glasovnice pogumno vzeli in nasprotnikom zavezali jezik. To sicer ne bo dovolj, da bi na naslednjih volitvah še enkrat prestopili parlamentarni prag, a v športu in politiki se igra do zadnje minute.

        • Igor,
          kaj ni prav, da vemo oziroma česa ne bi smeli vedeti o poslanskih glasovanjih?

          O tajnem glasovanju o nezaupnici vladi pač smemo vedeti, da je glasovalo samo 53 poslancev in da je bilo 40 glasov za nezaupnico, 7 proti in 6 neveljavnih. To niso tajni podatki, ampak javno objavljeni podatki o glasovanju.
          Vse ostalo so spekulacije.

          Poslanci lahko glasujejo na tri načine: za, proti in vzdržan. Poslanec je ob glasovanju lahko tudi odsoten ali ob tajnem glasovanju odda neveljavno glasovnico.
          V parlamentarnih demokracijah imajo poslanci, tako kot drugi volivci, pravico, da v parlamentu ne glasujejo. Tajno glasovanje jih ne zavezuje k prevzemu glasovnice. Vzdržanje ob glasovanju poslancem ni prepovedano, kakor tudi ni prepovedano oddati neveljavno glasovnico.

          V slovenskem parlamentu so poslanci levih opozicijskih strank še pod vsako Janševo vlado obstruirali nekaj sej in o pomembnih zakonih niso glasovali, le poguglajte malo.

          Tudi v zadnjem mandatu Janševe vlade so se poslanci levih opozicijskih strank, med temi tudi poslanci SAB (ki jo menda podpirate?), večkrat izognili glasovanju na sejah parlamenta.
          Celo ob tajnem glasovanju za predsednika nove vlade Janeza Janšo v začetku marca 2020 je glasovalo samo 84 poslancev. Poslanci Stranke Alenke Bratušek (ki jo menda podpirate?) takrat sploh niso prevzeli glasovnic – ali menite, da zato, ker niso imeli poguma?

          https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027

          Ali ste se morda lani zgražali nad poslansko skupino SAB, ker je bojkotirala tajno glasovanje o kandidatu za predsednika vlade Janezu Janši?
          Ste se zgražali tudi nad poslanci SAB, LMŠ, SD in Levice, ko je v zadnjem mandatu celotna leva opozicija večkrat bojkotirala glasovanja?

          Ali pa se dvolično zgražate samo nad tajnim glasovanjem o nezaupnici Janševi vladi, ko so poslanci SDS, NSi, SNS in gospod Polnar z neprevzetimi glasovnicami jasno pokazali, da nočejo sodelovati v KULovi farsi, vi pa jim krivično očitate, da niso imeli poguma glasovati?
          Če bi poslušali govore poslanca Roberta Polnarja, bi spoznali, kaj pomeni poslanski pogum.

          Trditev, da je vzdržanost ob glasovanju značilno za postkomunistične države, nima podlage v stvarnosti.
          Pred dobrim mesecem dni so se v italijanskem parlamentu poslanci Renzijeve stranke ‘Italia viva’ vzdržali glasovanja o zaupnici Contejevi vladi.
          V evropski politiki obstaja celo pojem ‘strategic abstention in parliamentary voting’ (strateško vzdržanje ob glasovanju v parlamentu)

          https://ecpr.eu/Events/Event/PaperDetails/4762

        • Vanja

          Tudi v pogovoru med dvema zakoncema je velika razlika, če žena na moževe komentarje vztrajno molči in ga ignorira, ali pa mu odgovori a tako, da njegovega mnenja niti ne podpre niti mu ne oporeka. Vzdržati se ni isto kot glasovanje bojkotirati. Da glasovanje bojkotiramo moramo imeti prekleto dober razlog. Sicer, resda na popolnoma legalen način, a de facto obstruiramo ustavno ureditev Republike Slovenije.

      • P.S. Ste me pa nasmejali s svojo varianto Ali Babe in štiridesetih razbojnikov.

        Torej bo čez nekaj dni v skladu s svojo obljubo pred glasovanjem o nezaupnici Erjavec odstopil kot predsednik DESUS-a, samo zato da jezi Janšo. In nato bo ob naslednjih volitvah vodil DESUS k izpadu iz parlamenta iz svoje otročje poniglavosti, samo zato da nagaja Janši? 😉

        • Primerjava Erjavca in štiridesetih poslancev, ki so zanj glasovali, z Ali Babo in štiridesetimi razbojniki zelo posrečeno ponazori opozicijski politični cirkus. Poslanci leve opozicije, hlastajoč za oblastjo – da bi zopet sami upravljali “Sezam” z davkoplačevalskim denarjem – pobalinsko rušijo vladne ukrepe proti širjenju okužb, v družbi kriminalcev in nasilnežev na ulicah protestirajo proti vladi, hudobno pozivajo smrt nad politične nesomišljenike – kakor podivjani razbojniki!

          Erjavec niti slučajno ni obljubil, da bo po neuspehu nezaupnice Janševi vladi odstopil z mesta predsednika stranke, kakor pišete. Ravno obratno: zavedajoč se, da ne bo zbral potrebnih 46 glasov, se je vnaprej izgovoril: “Nisem se vrnil k politiki, da bi uspel s konstruktivno nezaupnico, ampak zato da bi konsolidiral stranko Desus.”

          https://www.primorske.si/2021/02/10/lms-sd-levica-sab-in-desus-vlozili-konstruktivno-n

          Sicer pa Erjavec ni mož beseda, da bi mu lahko verjeli.
           
          Potem ko ga je Aleksandra Pivec porazila na volitvah v stranki, je užaljeno izjavil, da se umika, ne le iz politike, temveč tudi iz javnega življenja, češ ker je prišel čas, da se posveti drugim stvarem v življenju. Druge zaposlitve ni poiskal in je celo leto prejemal ministrsko nadomestilo za nezaposlenost.
          Nato so protivladna politično-interesna ozadja, v sodelovanju s prolevičarskimi medijskimi aktivisti, izvedla desant na novo predsednico Desus.
          Ne z lastnimi sposobnostmi, temveč s popolno medijsko podporo prolevičarskih protivladnih aktivistov z rtvslo in poptv, se je Erjavec zopet povzpel na vrh Desus – samo zato, da je stranko nemudoma potegnil iz vladne koalicije, pri čemer mu je zvesto asistiral večni kapitulant Gantar.

          Erjavec se je v politiko in javnost vrnil po le nekaj mesecih, z ogromnim medijskim pompom in se niti slučajno ni posvetil drugim stvarem v življenju, kakor je napovedal.

          V svoji relativno ambiciozni politični karieri (vedno se je zagrebel za ministrski položaj) nikoli ni prevzel resorja, kjer bi dejansko lahko odločal o višini pokojnin in se vsaj približal lastni obljubi o 1000 evrih mesečno za vsakega upokojenca. Obljube ni niti približno uresničil, nikoli se ni zavzel za pomemben dvig vsaj najnižjih pokojnin, čeprav je kot predsednik stranke upokojencev pristal v kar šestih (6!) slovenskih vladah!
          Toliko o Erjavčevi verodostojnosti.

          KULovci z Erjavcem kot “vođo puta” so ustvarili zgolj velik protivladni medijski kraval, na koncu pa nimajo česa pokazati. Celo leto so politično spotikali in rušili posamezne ministre in s tem Janševo vlado kot celoto ter v težki zdravstveni in gospodarski krizi tratili njihov čas in energijo.
          Z zahtevami po brezveznih sejah so nekonstruktivno zapravljali davkoplačevalski denar. Saj menda niso plačani samo za zdraharjenje in prepirov v parlamentu? Samo to namreč zelo uspešno počnejo.

          Stranko Desus bo Erjavec zelo težko konsolidiral, saj jo dejansko ruši. Zdaj ko je KUL propadla nezaupnica, se bodo med sabo spopadli za volivce. Alenka je danes že napadla Desusove poslance in kmetijskega ministra…

          • Ha! Kdor še do danes ni spoznal, kakšen je gospod Karl, ne bo nikoli. Ker uporablja “medijski kraval”, se je nekako vedno uspel vsiliti k koritu. Upam, da je sedaj z njemu konec. Da pa bo zaradi izdaje in posledično izgube morja šel pred sodišče, pa ne verjamem.

          • Igor,
            niste povedali, česa ne razumete.

            Gantar je dvakrat kapituliral kot minister za zdravje: v vladi Alenke Bratušek leta 2013 in v vladi Janeza Janše leta 2020. V obeh primerih je odstopil svojevoljno, nihče ga ni pozival k odstopu.

            https://www.portalplus.si/mobile/3905/ministru-tomazu-gantarju-se-ne-ljubi-delati

            Za odhod Desus iz vladne koalicije je Gantar očitno navijal, še preden so zakulisni politični mešetarji z medijskimi pritiski in s pritiski leve opozicije v parlamentu prisilili Aleksandro Pivec, da je odstopila kot kmetijska ministrica in izstopila iz Desus.

          • Torej so slovenski mediji lagali, ko so poročali, da se premier spravil nanj, češ da ne spoštuje statuta svoje stranke, po katerem mora odstopiti, če stranka izstopi iz koalicije?

          • P.S. Včasih precenjujemo informiranost sogovornikov. Vsak od nas stoji na svojem bregu. Z mojega brega se vidi marsikaj, česa drugi ne vidite. A to še ne pomeni, da jaz noč in dan “7/24” 😉 spremljam dogajanje. Tako se mi od nekod zdi znano, da bi Gantar že enkrat bil zdravstveni minister, a pri najboljši volji ne bi vedel, ne kdaj ne zakaj je odstopil.

            P.P.S. Podobno ne spremljam več natančno politike v tem zadnjem sklicu državnega zbora. Glede omejitev itak vse zvem od veganov. Mi smo kar nerazpoloženi, da zaradi do živali in do svojega zdravja neodgovorne večine moramo še mi prenašati vse sorte disciplinskih ukrepov. Ostalo me pa ne zanima preveč. Tako nisem jaz priporočil svojim nekdanjim strankarskim kolegom, naj ne prevzamejo glasovnic. Če bi se o tem pogovarjal s katerimkoli od njih, bi ga opozoril, kako zelo je takšna poteza za demokrata še zlasti liberalca nesprejemljiva. A, kot rečeno, nimam vpliva.
            (Aha. Razšli smo se iz čisto praktičnih razlogov. Poskušal sem izsiljevati, da bi se stranka povezala pred volitvami z drugimi sorodnimi strankami, saj so nam ankete kazala 2-odstotno podporo. Na koncu nisem imel več drugega orodja razen izstop. A imel sem zanemarljivo težo, pa nihče mojega izsiljevanja niti opazil ni.)

  11. Pogrom nad Alenko Jeraj
    Berem: Zapis Pavla Ruparja na žaljivi pogrom levičarjev nad poslanko SDS Alenko Jeraj
    »Alenka Jeraj je zelo vestna poslanka Državne zbora! V svojih nastopih nikoli ni žaljiva,nikoli brez argumenta ne dokazuje zadeve, za katere je zadolžena! Osebno jo zelo cenim, morda najbolj od vseh deklet, ki zasedajo mesta poslanke! Nedavno mi je podarila dve pesniški zbirki, njeno avtorsko delo, ki sta mi lajšali bolezen. V njih ne boste našli izkrivljene besede, ne kletvic, prostaških tekstov, kot jih recimo pri avtorjih »moderne levosučne kulture«! Je režiserka v lokalnem gledališču na Igu, kjer ni valjanja golih teles in vpitja, klicanja hudiča in dretja brez osnove.. Tam je doma kultura, literarni večeri, prizadevanje za ohranitev zgodovine, v njenem krogu so ljudje, ki imajo privzgojeno spoštovanje in odnos do družine in sokrajanov!
    Živimo v državi, v kater življenje narekuje ekstremna levica! Če se odločijo, da bodo
    nekoga deskreditirali in uničili to storijo! Je tako Milan Kučan? Zato je potrebno odpiratitudi take profile, da skozi njih dopovemo in sporočimo, kaj te pošasti v medijih in novinarskih vrstah so, da dopovemo, kaj je resnica in da lažnivci, ki krojijo naš vsakdan pač ne morejo delovati več tako, kot so do lani! Ker je v nasprotju težava: ali te takoj blokirajo ali pa tožijo! Levičarski hordi namreč resnice ne prenesejo, so se rodili in živijo z lažjo, pokvarjenimi vsebinami, izrazoslovju, valjanju po blatu in uničujočimi nameni! Zato spoštovani, podprimo Alenko Jeraj, podprimo vse, ki v kulturnem dialogi , čeprav pod… Alenka, moj poklon!!!
    Pavle Rupar

    Komentar Franc Mihič:
    Pavel Rupar, ta vaš komentar v obrambo poslanke Alenki Jeraj, ki v DZ RS nastopa vzorno spodobno, je pravo nasprotje njenega stila. Napisan je v stilu in z besedami, kot bi bral tekst tistih levičarjev, po vaše “levičarske horde”, ki je storila nad poslanko SDS pogrom. Tak vaš odgovor je promocija vašega stila komuniciranja, ne pa njenega stila. Pokazal ste, da vam je več za ohranitev “veljave in ugleda” vašega stila, kot vzora kako se v SDS praviloma nastopa. To ni podpora Alenki Jeraj, temveč tudi sporočilo javnosti in poslanki, kako se naj v SDS nastopa, da bo premagala drhal in si pridobila nove člane ali vsaj privržence in bo vedno zmagovita stranka. Koliko je ta vaš stil prispeval k ugledu SDS, in k ugledu in sprejemljivosti privržencev politične pomladi. Kaj sporočajo volivci, predvsem tisti manjkajoči in pred volitvami še oklevajoči, a potrebni za zmago vsaj strank pomladi na volitvah?
    https://e-maribor.si/zapis-pavla-ruparja-na-zaljivi-pogrom-levicarjev-nad-poslanko-sds-alenko-jeraj/#disqus_thread

  12. Kdo je desničar, kdo pa levičar?!

    Ali ni mogoče tudi kardinal dr. Franc Rode levičar? Ali je Ljudmila Novak še desničarka? Vprašanje se mi je porodilo, ko sem na »FB« prebral komentar Pavla Ruparja. On pravi, da je evro poslanka, Ljudmila Novak, izdajalka desnice, ker celo na TV ne zamolči, ampak celo pritrdi, kaj tudi njo moti v delovanju SDS in desnice. Meni, da to škodi desnici. Komentarju Ruparja, nekdanjega tržiškega župana in poslanca iz vrst SDS, je sledil plaz obsodb, poniževanja Novakove. Ob tej polemiki, kdo je desničar ali levičar, sem se spomnil na dogodek in izjave, ki so bile zame nesprejemljive. O tem sem objavil moje mnenje v Delu in sicer z naslovom Lahko smo boljši Slovenci, kot smo!« To je dejal kardinal dr. Franc Rode pred leti v skednju Škrabčeve domačije v Ribnici, ko je bil gost Janeza Škrabca. Z Manco G. Renko sta se pogovarjala o življenju in delu, preteklosti in prihodnosti ter veri in dvomu. Pregovor pravi: »Besede mikajo, samo vzgledi vlečejo v dejanja!« Janez Škrabec, član bivšega Kučanovega Foruma 21, sebe razglaša za levičarja. Za kapitalista so ga po njegovem naredile »objektivne razmere«. «Prvi kapitalisti smo najbolj izkoriščani«, pravi v intervjuju avgusta 2006 v Playboyu. Zmagovati se uči od Zorana Jankovića, napaja se z mislimi Milana Kučana, občuduje Gregorja Golobiča. Leta 2015 je dejal: »Če bi Kučan imel stranko, bi jo volil.« Z »njegovo« družbo Riko se »uspešno« pojavlja v ruskih in beloruskih poslih, npr. aferi investicije Intereurope v Rusiji. Zgleduje se po inženirski firmi Smelt. Nastopa kot velik filantrop kot mecen kulture in velik donator, tudi Cerkve oz. Frančiškanov. Lastnik in prvi mož Rika je dobitnik nagrade časnika Finance (16.11.2007) za posebne dosežke v gospodarstvu. Pri politikih ceni kultiviranost, pronicljiv intelekt in smisel za povezovanje. V Delu, 10.10.2015, izjavi:»Jaz sem bil in sem še vedno marksist!« Za prijeten večer se je kardinal dr. Franc Rode gostitelju Janezu Škrabcu zahvalil: “Upam, da je bila to ura kulture, pospeševanje kulture. To je inteligentno, vi ste inteligenten človek!” Vprašanje, kdo je levičar, kdo pa desničar, je še odprto!

Comments are closed.