Levičarska internacionala odločena vzpostaviti svet prazne medkulturnosti

16
Sophie in ‘t Veld in Tanja Fajon

Dejstvo, da EU parlament in komisija nista izrekla o kršenju svobode govora predsedniku slovenske vlade, in odmevi na odločno in samozavestno Janševo politično delovanje v EZ in drugod po svetu kažejo, da levičarska internacionala skuša po korakih razdreti temelje združene Evrope, da se bodo brezkompromisno širili brezvrednotni temelji mednarodne politike, gospodarstva in kulture, ki jih podpira kapital multinacionalk v povezavi z omenjeno agendo.

Praviloma je v zgodovini veljalo, da naj bi ljudje spoštovali vrednote in se držali pravil. Hamurabi je zapisal pravila, Mojzes je dal zapovedi, Grki in Rimljani so verjeli, da je človeški um skladen z vesoljnim umom, zato naj v polisu, v državi vlada red, ki je lasten naravi in je zapisan v človekov um. Kristus je oznanjal zapoved ljubezni do Boga in bližnjega. Srednji vek je povezal izročila mislecev in umetnikov pred Kristusom z Jezusovim izročilom v skladno stavbo.

Narava in človek sta utemeljena v Bogu kot povezovalcu in izvoru vsega, zaradi česar sta svet in družba urejena celota. Podoba te urejenosti je srednjeveška katedrala, kakršna je bila Notre Dame v Parizu do požara 15. aprila 2019. Svobodomiselni Francozi, ki imajo težave s krščanstvom, so se odločili, da jo bodo obnovili v prvotno obliko. Zavrnili so umetelne poskuse, kakršne predlagajo nekateri za Žičko kartuzijo, saj bi tako iz nje napravili nekakšno postmoderno skrpucalo, in še bi lahko naštevali.

Po revolucionarjih vseh časov levičarska internacionala nadaljuje boj s Sophie in ‘t Veld na čelu

Spoštovanje urejenosti in skladnosti narave in človeškega sveta omogoča tudi urejenost in skladnost človeka in družbe. Postmoderni razvoj je odprl na široko pota poljubnosti, brezzakonja, nereda. Ko so francoski revolucionarji uvedli proslule dekade, desetdnevnike, naj bi se uprli celo voli na njivi. Sledili so jim komunistični revolucionarji, ki so ustaljeni svet postavili na glavo in za seboj pustili opustošenje v naravi in človeških glavah.

Z levičarskimi agendami zdaj omenjeno razsulo širijo po Evropi in svetu z dolgotrajno omenjeno propagando okuženi in naphani levičarji, kakršna je nizozemska poslanka Sophie in ‘t Veld. V njenih nastopih ni zaznati spoštovanja človekovih pravic in človekovega dostojanstva, za kar se verbalno zavzema, pač iz nje bije propagandistično revolucionarno brezkompromisno sovraštvo, izključevanje in teptanje vseh vrednot, skratka razgradnja temeljev sožitja med ljudmi. To razbijanje Evrope in njenih tradicionalnih etičnih in vrednotnih temeljev, ki so nastali na osi Jeruzalem-Atene-Rim in jih je še ohranjalo razsvetljeno judovsko-krščansko izročilo, so dokončno poteptali totalitarni režimi.

Lambert Ehrlich je natančno razčlenil sprejeto strategijo na kongresu Kominterne v Moskvi avgusta 1935, po kateri se bodo komunisti ugnezdili v demokratične organizacije in jih minirali od znotraj, da bi se polastili oblasti nad družbo, in opozoril na posledice tega. Podobno strategijo so ubrali fašisti in nacionalsocialisti. Ehrlich je bil trdno prepričan, da le na krščanskem izročilu utemeljena družba lahko kljubuje temu pustošenju, do katerega pa je žal v veliki meri prišlo. Po tem pogorišču so ustanovitelji združene Evrope dali novo upanje, ko so spet utemeljevali stebre stabilnosti, reda in spoštovanja človekovega dostojanstva in njegovih pravic na ustaljeni dediščini Evrope.

Levičarska internacionala odločena vzpostaviti svet prazne medkulturnosti

Očitno je zdaj levičarska internacionala odločena s pomočjo islamskih politikov, imigrantskih lobijev, predvsem pa družbe brez vere, vrednot, meja in spoštovanja dostojanstva človeka te temelje s prefinjenimi metodami podreti in vzpostaviti svet prazne medkulturnosti, v katerem si vsak lahko privošči vse. Kakšna politika je zadaj, težko rečemo, a brez dvoma to ne gre brez Rusije, Kitajske in muslimanskih držav, ki izvažajo prek teh agend svoj imperialni vpliv. Izkoriščajo naivnost evropske desnice. Uspelo jim je razdvojiti Evropsko zvezo in konservativno Veliko Britanijo, Madžarsko in karavana gre dalje proti Sloveniji in Poljski.

Liberalni predsednik Evropskega sveta Charles Michel v Turčiji ni protestiral zoper zavestno ponižanje predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.

Ne parlament ne Evropska komisija se nista izrekla o kršenju svobode govora predsedniku slovenske vlade. Odmevi na odločno in samozavestno Janševo politično delovanje v EZ in drugod po svetu kažejo, da omenjena levičarska agenda skuša po korakih razdreti temelje združene Evrope, da se bodo brezkompromisno širili brezvrednotni temelji mednarodne politike, gospodarstva in kulture, ki jih podpira kapital multinacionalk v povezavi z omenjeno agendo.

Intelektualci vseh dežel, zbudite se!

V tem mozaiku je treba gledati tudi štiri slovenske levičarske voditelje, ki po zgledu onega, ki si je poklicno pridobil klovnovske izkušnje, igrajo to skrajno igro. Če bi bila to zgolj igra, bi se lahko smejali, tako pa je to treba postaviti v mozaik širše zarote novega političnega brezvrednotnega procesa, ki ga predstavlja omenjena nizozemska poslanka in se vse bolj nasilno širi v evropski in svetovni politični prostor; zato: Intelektualci vseh dežel, zbudite se!

16 KOMENTARJI

  1. Če bi bila Sophie in’t Veld poslanka neke obrobne radikalne levice, bi lahko zamahnili z roko in sli mimo. Eni v Sloveniji mislijo, da levicarka, drugi da socialistka. A ona je ena vplivnejsih liberalnih poslank v evropskem parlamentu. Brez podpore te skupine je skoraj nemogoče, da bi EPP spravila karkoli skozi. EPP pa v želji, da bi cim dlje ostala glavna, postaja vse bolj vsebinsko votla in celo v konfliktu s strankama na Madžarskem in Poljskem, ki le želita uveljavljati tradicionalni prodruzinski krščanski profil in temeljno domoljubje in zavezanost nacionalnim tradicijam in identiteti.

    Ce se bo EPP pustila voditi levim paradigmam, kar se ze dogaja ( vprasanje družine, splava, evtanazije, drog, priseljevanja), bo izginila, saj bo nepotrebna. Zakaj bi kdorkoli z levicarskimi pogledi volil krščanske demokrate, če imajo na voljo prave levicarje in zakaj bi kristjani volili krščanske demokrate, ki so to samo po imenu, vsebini se pa odrekajo?

  2. Na Časniku sem vse manj. Predvsem ker imam manj časa, a tudi zaradi spremenjene uredniške politike, ki onemogoča komentiranje na aktualne članke. Najlažje je namreč komentirati še sveže razmišljanje, ki si ga pravkar prebral. Tako me najbolj pikne, da je tudi po Časnikovih merilih Janša očitno politik, kar pomeni, da ga smemo (včasih tudi grobo) kritizirati, Hojsa pa (čeprav nespretno vodi največji represivni organ) se ne sme dotikati (bogi fantek). Tam je ob času, ko tole pišem, komentiranje še onemogočeno.

    • Gospod Igor,
      menim, da širite ‘lažne novice’, da pod člankom o ministru Hojsu ni mogoče objaviti komentarja in ne vem, kdo je bil tam “bogi fantek”. Moj komentar je namreč objavilo brez težav.

      Drži pa, da se na Časnikov forum lahko prijavim samo pod članki, kjer je nekdo že objavil komentar (preko linka ‘odgovori’), ali pa preko linkov na dnu strani, kjer je objavljenih zadnjih pet komentarjev. Torej, samo preko linkov že objavljenih komentarjev pridem do obrazca za prijavo (pišem o prijavi preko pametnega telefona, ker s to napravo dostopam na Časnik)

      Kot neprijavljenemu uporabniku se mi pod članki, kjer še ni nobenega komentarja, ne prikazuje možnost prijave. Prijavim se torej lahko samo na zgoraj opisane načine.

      Zaradi navedenega priporočam, da poskusite znova objaviti komentar pod člankom s sliko ministra Hojsa, a šele potem, ko se boste prijavili na Časnik.

      Dvomim, da je bilo komentiranje pod dotičnim člankom onemogočeno.

      • No, zdaj je pod dotičnim člankom že objavljen moj testni komentar, ki ponuja možnost ‘odgovori’ in s tem se odpre obrazec za prijavo.
        Pred objavo prvega komentarja pa pod člankom ni bilo možnosti prijave.
        Kot opisujem v komentarju zgoraj, se je mogoče prijaviti samo prek linkov drugih komentarjev. Zakaj je tako, ne vem.

        • Sam tehnično pomoč ponudim bolj vljudno, a vseeno najlepša hvala. Danes res nisem bil prijavljen (dostopam na Časnik iz drugega brskalnika na istem računalniku), a pogosto se mi je zgodilo, da najnovejših prispevkov ni bilo moč komentirati, zato nisem šel sistematično raziskovati. Če bo poslej uredniška politika, da lahko komentiramo novico takoj, ko je objavljena, bom zelo zadovoljen.

          • G. Igor,
            ne vem, kaj v mojih komentarjih vas je prizadelo, da v njih pogrešate več vljudnosti. Na Časniku sem enakopraven obiskovalec kakor vi, enako kot o moji vljudnosti, bi lahko razpravljala o stopnji vaše vljudnosti.

            Na tehnologijo WordPress platforme, na kateri je zasnovan Časnik, se ne spoznam in vam ne znam pojasniti, zakaj je do prijavnega obrazca možno priti samo s klikom na rdeče obarvane povezave pod komentarji. Odgovarjam vam zgolj iz lastne izkušnje nestrokovnjaka, ki lahko do prijavnega okenca dostopam samo s kliki na aktivne linke pod komentarji.

            Kar se tiče vsebine mojih komentarjev višje, pa tole: vi ste izrecno zatrdili, da je pod člankom o ministru Hojsu komentiranje onemogočeno. Menim, da moja ugotovitev, da je taka trditev lažna (moj testni komentar je namreč brez težav objavilo), ni premalo vljudna. Domnevam namreč, da vas je vznemiril moj pripis, da širite ‘lažne novice’. Toda laž je laž. Bilo bi lažno “vljudno”, če bi laž poimenovali npr. “neresnica”.

            Po mojih večletnih uporabniških izkušnjah je uredniška politika Časnika načeloma taka, da je vedno možno komentirati pod članki, takoj ko so objavljeni. Spomnim se samo enega primera pred več leti, ko je bilo po objavi članka naknadno izbrisanih par komentarjev in onemogočeno nadaljnje komentiranje. Sicer so pred leti administratorji Časnika kdaj pa kdaj izbrisali posamezen komentar, če so ocenili, da je nesramen, a so ob tem vedno pustili pripis v kurzivu, kjer so pojasnili vzrok izbrisa. V zadnjih letih moderatorskih posegov ne opažam.
            Le kadar sta bila v mojih komentarjih priložena več kot dva linka na zunanje objave, se mi je izpisalo sporočilo, da komentar čaka na moderacijo. A tudi taki moji komentarji so bili nato zmeraj objavljeni nespremenjeni, a s časovnim zamikom.

            Drži, da pod sveže objavljenimi članki, ki še nimajo komentarjev, neprijavljenemu obiskovalcu portala ne pokaže nikakršne povezave, kamor bi mogel klikniti za prijavo. Vsaj v postavitvi na mojem pametnem aparatku je tako.
            Možno, da doslej tega niste opazili, ker se še nikoli, pod nobenim sveže objavljenim člankom, niste namenili komentirati kot prvi, ne da bi bili pred tem že prijavljeni na portal. To veste samo vi.

            V prvem komentarju na pričujoči članek ste zapisali, da minister Hojs nespretno vodi največji represivni organ in da se ga kot ministra ne sme dotikati. Med oklepaje ste pripisali “bogi fantek”.
            Ne vem, na koga se je nanašal ta “bogi fantek”. Vsi smo lahko videli, da se sme v Republiki Sloveniji nekaznovano groziti ministru Hojsu celo z likvidacijo na zelo brutalen način – kot bi pokončali psa. Slovensko sodstvo je take grožnje s smrtjo ministru potrdilo kot nekaznive!

            Torej minister Hojs zagotovo ni “bogi fantek” – menda zato, ker bi naj bil nedotakljiv, kakor trdite, temveč prav nasprotno: tako zelo dotakljiv je, da mu posamezniki lahko nekaznovano grozijo celo z likvidacijo!

            Ne morem vam ponuditi več vljudnosti s prenarejanjem in s poimenovanjem vaših laži drugače kot le laži.

            Očitno pa vam, politično trdno zasidranem v slovenskem levičarstvu, primanjkuje čisto navadne, obče človeške empatije do ljudi, ki jih politično prištevate k desnemu polu. Za ministra Hojsa namreč grožnje z likvidacijo niso nič manj pretresljive in strašljive, kot bi bile za vas ali zame, če bi nama nekdo grozil, da naju je treba likvidirati kot psa.
            Ali bi se ob morebitnih grožnjah z vašo likvidacijo počutili kot “bogi fantek”, presodite sami zase.

          • Jaz sem kandidiral za poslanca in sem temu ustrezno dolžan poslušati tudi neustrezne kritike. Ne morem kar kogarkoli za katerokoli besedo tožiti.

            A to ni isto kot biti izvoljen za poslanca. Izvoljeni svetniki in poslanci so dolžni imeti neprimerno bolj debelo kožo.

            Še neprimerno debelejšo kožo je dolžan imeti vodja represivnega organa. Pri tem ministra Hojsa ni ustrezno primerjati z menoj pač pa, kdorkoli so že bili notranji ministri iz “levih” strank. Seveda je tu treba upoštevati še dejstvo, da minister Hojs vodi svoj resor v kriznih časih in dejansko uveljavlja zelo ostre ukrepe, na katere prizadeti imajo pravico biti besni. Ne poznam konkretne odločitve sodišča, a, če ni šlo za organizirano spodkopavanje oblasti, me ne preseneča, da so presodili, da v demokraciji (kot sem zgoraj razložil) minister mora imeti trdo kožo, medtem ko vi ali jaz ne bi bila dolžna prenašati podobnih groženj.

          • Oprostite, g.Igor,
            ustavite se malo in še enkrat premislite, kajti to kar pišete, meji na nerazsodnost.

            Grožnje s smrtjo nikakor ne spadajo v domeno kritike, za kakršno pravite, da mora “minister imeti trdo kožo” in da je “dolžan prenašati podobne grožnje” – torej grožnje s smrtjo!

            Ali niste prebrali članka o atentatih na srbske politike, ki vam ga ponujam pod sosednjim člankom? Od groženj s smrtjo do uresničitve takih groženj je samo korak. Če se, (in v Srbiji ter marsikje drugje v svetu so se že dostikrat!) grožnje s smrtjo politikom enkrat uresničijo, ni več povratka!
            Zato ne klatite neumnosti, da je take grožnje politik dolžan trpeti, ne da bi jih prijavil organom pregona!

            Si pa mislim, da bi popolnoma drugače pisarili, če bi nekdo grozil s smrtjo vaši Alenčici, sodstvo pa se na grožnje ne bi ustrezno odzvalo. To je ta vaša levičarska dvoličnost!

          • Gospa Vanja, nisem dvoličen.

            Teh konkretnih groženj ne poznam, zato pišem teoretično. Zapisal sem, kaj bi bilo treba raziskati. In ne, ne boste me prepričali, da nikjer na spletu ni letno na desetine groženj s smrtjo Milanu Kučanu. Ne verjamem. Kako se preveri, katere imajo kriminalen potencial, pa sam ne vem. Za to so strokovnjaki na policiji. Ne tega dela prevaljevati na mene.

  3. Menim, da je komentiranje pomembna svoboščina in sondiranje javnega mnenja, seveda če je etično in vrednotno ustvarjalno.

    Res je škoda za razvoj človeštva, da levičarji vsiljujejo svoj ideološki totalitarizem vsem in niso za razumne življenjske kompromise, kar je bistvo demokracije.

    Demokracijo v Sloveniji duši in ovira prav levi ideološki totalitarizem, ki ni za demokratično ustvarjalno sodelovanje.

  4. V demokraciji je tako kot v zakonu, obe strani morata pozitivno tekmovati s predlogi in rešitvami in ustvarjalno iskati kompromisno pot.

    Takšen je civiliziran demokratični pogled na politično in razvojno sodelovanje, vse v korist slovenske skupnosti in vseh državljanov.

  5. Levičarji imajo vso pravico vsiljevati svoje programe, kakršni pač so. Problem je, da je EPP postala njihov privesek in ni več sposobna lastnega stališča. EPP je glavni vzrok težav v EU. Zanje so tudi najbolj odgovorni. Zato se konzervativci v njej ne vidijo več doma.

    Za enkrat kaže, da bo EPP razpadla na dva dela. En del se bo priključil “progresivcem”, drugi del konzervativcem. Šele ko se bodo politične sile v EU vzpostavile na novo, bo mogoče zaustaviti vzpostavljane “sveta prazne medkulturnosti”.

  6. Mnogi na levici delujejo kot peta kolona Evrope, evropske kulture in evropskih narodov. Le zakaj?

    Kaj je bit Evrope?

    Njena kulturna in narodna identiteta.

    Tega pa se dobro zavedajo Kitajci, Američani, Rusi in vsi, ki imajo normalen odnos do sebe in svojega okolja.

  7. Ljudje, zbudite se in prisluhnite g. Juhantu. Zdaj je dejansko čas, da se zavemo zdravega razuma in dostojanstvenih medosebnih odnosov. Ti niso pri levičarjih, ki so nosilci prazne medkulturnosti, ki ni kultura in nima spoštljivosti.

  8. Zakaj jih ni? Zato, ker levičarji načrtno rušijo sonaraven sostvarstven zdravorazumski, življenjsko logičen pogled na svet in življenje ter razvoj.

Comments are closed.