Nosilec odpora proti izvajanju ukrepov je levičarska elita, ki ima na žalost v rokah vse ključne vzvode delovanja družbe: večino gospodarstva, medije, ves javni sektor s sodstvom vred. Brez dekomunizacije so ohranili trdno vez s svojimi predniki, ki so izvedli krvavo revolucijo. Ob negativni kadrovski selekciji so vrhove zasedli tisti, ki so tam dejansko v resnici najmanj primerni.
Tako je bilo spomladi v Bergamu
V prispevku: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin sem povzel stanje v Bergamu v času prvega vala.
»Gre za primerjavo števila umrlih v obdobju od 20. februarja do 31. marca 2020 v primerjavi s povprečjem med 20. februarjem in 31. marcem v letih od 2015 do 2019. V letih do 2019 je bilo v tem času povprečno število smrti 1180, letos je bilo v enakem obdobju 6238 umrlih. Od letos umrlih so pri 2346 kot vzrok definirali covid-19. Do velikega povečanja števila smrtnih primerov je prav tako prišlo zaradi drugih vzrokov (2712 umrlih, kjer ni bil vzrok smrti covid-19), kar lahko pripisujemo kolapsu zdravstvenega sistema. V tem obdobju se je število umrlih povečalo kar za 428 odstotkov, če pa obravnavamo samo obdobje v mesecu marcu, ko se je epidemija razdivjala, je povečanje kar 567,6-odstotno.«
Takrat je virus ušel izpod kontrole. Ocenil sem tudi, kaj bi se ob nekontroliranem širjenju virusa zgodilo v Ljubljani oz. Sloveniji.
»Če te številke prevedemo na Ljubljano z okolico, kjer je približno podobna gostota poselitve (približno petsto tisoč prebivalcev), bi v enakih razmerah nezajezitve virusa pomenilo približno tri tisoč umrlih namesto okrog petsto na mesec, za Slovenijo (če bi prišlo do rajanja v Kranjski Gori, veselice v Planici in hkrati koncerta v Stožicah, bi se Slovenija spremenila v Bergamo) pa približno dvanajst tisoč mrtvih namesto dva tisoč v enem mesecu. Epidemija pa brez zajezitve na začetku traja najmanj dva meseca, kot vidimo iz praktičnih izkušenj.«
Tako pa je danes pri nas
Danes nam je epidemija ušla izpod kontrole. Na srečo sicer še ni tako dramatično (in upam, da ne bo), se pa bojim naslednjih tednov. Že brez tega smo v samem vrhu po številu umrlih na milijon prebivalcev. Eden izmed razlogov, da (še) ne dosegamo zgoraj predvidenih številk, je zagotovo boljša priprava na drugi val, kot so npr.:
- število postelj v bolnišnicah (tudi za intenzivno nego z respiratorji), ki pa ni neomejeno predvsem zaradi omejenega števila osebja. Z entuziazmom posameznikov (na etični pogon) se pa v nekaj mesecih ne da popraviti organizacijske kulture, ki je daleč od te, kakršno zahteva sodobno spreminjajoče se okolje na vseh področjih;
- veliko boljša je opremljenost zdravstvenega sistema (in celotnega prebivalstva) z zaščitno opremo;
- bistveno več je znanja, tako o naravi virusa kot o načinih, kako se z njim spopasti;
- izkušnje iz prvega vala v DSO-jih, ki pa zopet v tem času niso mogli pridobiti zadostnih dodatnih prostorov za izoliranje, osebja pa je primanjkovalo že pred nastopom epidemije. To bi zahtevalo resen premislek o enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju, ki je postal huda ovira v mnogih sistemih javnega sektorja. Vse se pač ne da medsebojno primerjati oz. rangirati samo na osnovi stopnje izobrazbe;
- dejstvo, da se navkljub propagandi proti ukrepom samo manjšina (ki pa je še zmeraj prevelika) ukrepov ne drži dosledno ali jih celo stalno na različne načine sabotira ipd.
Potrebujemo resen premislek o enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju, ki je postal huda ovira v mnogih sistemih javnega sektorja. Vse se pač ne da medsebojno primerjati oz. rangirati samo na osnovi stopnje izobrazbe.
Levičarska elita, ki se ukrepov ne drži dosledno oz. jih sabotira, nam dela velike težave
Ampak ta manjšina nam povzroča velike težave. Levičarska elita trdi, da je za stanje kriva trenutna vlada. In v tem je precej resnice. Ampak ne zaradi tega, ker bi delala slabo, temveč zato ker pač niso oni na oblasti. Tako kot so leta 1941 njihovi predhodniki napadli in pobijali svoje pogosto namišljene nasprotnike ter dražili okupatorja, da je ta izvajal hudo represijo nad narodom, tako danes napadajo narod s spodbujanjem upora proti ukrepom za zajezitev epidemije in s tem povečujejo hudo zdravstveno in ekonomsko krizo.
Vsakdo, ki dela, dela napake. To velja tudi za vse vlade. Naša ni izjema. Vendar za nizko stopnjo empatije, neodgovornost, nesposobnost razumevanja tako preprostih ukrepov, kot so upoštevanje navodil, da je treba uporabljati masko, omejevati socialne stike, držati distanco, se umivati in prezračevati, ta vlada nikakor ni odgovorna.
Nosilec odpora proti izvajanju ukrepov je levičarska elita, ki ima na žalost v rokah vse ključne vzvode delovanja družbe: večino gospodarstva, medije, ves javni sektor s sodstvom vred. Brez dekomunizacije so ohranili trdno vez s svojimi predniki, ki so izvedli krvavo revolucijo. Ob negativni kadrovski selekciji so vrhove zasedli tisti, ki so tam dejansko v resnici najmanj primerni.
Kaj je zanje značilno? Popolno nesposobnost empatije levičarska elita pokaže v odnosu do grozljivih zločinov njihovih prednikov nad sodržavljani, ob tem pa so vsi veliki ljubitelji živali, nekatere (po navadi so to ženske) so celo veganke. Njihova usta so polna skrbi za neprivilegirane in ranljive skupine. Ob tem pa brez pomisleka znorijo, če omeniš, da so predniki, katerim sledijo, izvajali zločine, primerljive ali celo hujše kot v Srebrenici.
Domobranci in njihovi svojci, intelektualci, podjetniki ipd. zanje pač niso bili ljudje in jih je bilo treba pobiti. Tako kot so bili Nemci prepričani, da so Judje podljudje. Danes so storilci teh dejanj starci, ki so tako in tako tik pred Matildo.
Pranje možganov ima na ubogega preprostega človeka poguben vpliv
Kljub prepričanju o intelektualni superiornosti ima levičarska elita neverjetno nesposobnost razumevanja situacije. Zelo značilen je primer, ko novinarka (imena si nisem zapomnil) vprašuje: Zakaj pa šole ne bojo odprte, saj ste rekli, da bodo zaprte samo 14 dni? Ni igrala. Resno je mislila. In tudi vse tiste napadalne novinarke in novinarji, ki napadajo vlado, delajo to iz prepričanja, ne iz hudobije. Pranje možganov je bilo izjemno uspešno. Tu je treba poudariti, da obstajajo trije ključni izvori za pridobivanje vrednot in svetovnega nazora:
- družina: vsi po vrsti izhajajo iz levičarskih družin. In družina je najpomembnejši vir informacij: da ti smer, katere informacije boš sprejemal,
- šola, delovno okolje: šolski sistem je neverjetno nagnjen v levo na vseh nivojih. In to vsako leto bolj. Pričakovati, da bodo tu dobili uravnoteženo izobrazbo na levo podlago od doma, je iluzorno. Celotno delovno obdobje so v organizacijah, kjer se preferira levičarstvo, še posebej če želiš napredovati. Tu torej tudi ni pričakovati uravnoteženja na že dvojno levo podlago;
- za nameček pa tisti iz prvih dveh izvorov (družina, šola) ustvarjajo še socialno okolje. Mediji in drugi mnenjski voditelji (t. i. intelektualci, akademiki, kulturniška in na žalost celo športna scena) iz vseh zvočnikov napadajo vse, kar ni levičarsko. Na ubogega preprostega človeka ima to seveda poguben vpliv.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
Delodajalci se pri nas večinoma ne zavedajo svoje odgovornosti za zdravje in varnost pri delu
Omeniti pa moram še eno posebnost, ki ni ravno značilna za razvite države (kamor po klasifikaciji spadamo). ZVD 5. člen: Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu; in 8. člen: Če delodajalec prenese strokovne naloge na področju varnosti pri delu na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo ter strokovne naloge v zvezi z izvajanjem zdravstvenih ukrepov na izvajalca medicine dela, ga to ne odvezuje odgovornosti na tem področju. Tudi obveznosti delavcev glede varnosti in zdravja pri delu ne vplivajo na načelo odgovornosti delodajalca. Vir: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1).
Covid-19 je bolezen, ki močno vpliva na zdravje delavcev. Če bi se delodajalci (in vodje na vseh nivojih) zavedali, da so odgovorni za zdravje svojih (so)delavcev in bi to razumeli kot skrb za ključni resurs v svoji organizaciji, bi bilo zagotovo veliko manj težav.
Če pride okužen delavec, ki se je okužil v prostem času, na delovno mesto, s tem ne ogroža samo zdravja svojih sodelavcev, ampak tudi organizacijo delovnih procesov in poslovanje v celoti.
Stalno odklanjanje odgovornosti za celovito zdravje in varnost delavcev ter njihovo samozaščitniško ravnanje ni samo neodgovorno, temveč za nekoga, ki skrbi za poslovni proces, tudi nerazumno.
Reši nas lahko samo cepljenje in upanje, da se nas bo zadosti cepilo proti covidu-19
Takšne (zavožene) organizacijske kulture se ne da spremeniti čez noč. Potrebno bo novo znanje in predvsem pripravljenost posameznikov, da to znanje in energijo uporabijo za dobrobit naroda, ne za svoje privilegije. Bo potrebnih kar veliko energije in časa, saj ne gre nič samo od sebe. Zato je edino upanje v tem trenutku, da pride cepivo čim prej in da bo med nami zadosti posameznikov, katerim zgoraj našteti izvori poneumljanja niso popolnoma oprali možganov. Do takrat pa bo v zdravstvu, DSO-jih, družinah ipd. še zelo hudo in verjetno se bo to celo stopnjevalo.
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
