Koronavirus je velik izziv, dar in priložnost, da odkrijemo to, kar je v življenju bistveno

52
1562
Koronavirus je izziv tudi za tiste, katerih organizem nad virusom zmaga s tem, da razvije protitelesa. Ozdravljeni so povabljeni k zahvaljevanju za ozdravitev in k velikodušnosti; k temu da darujejo plazmo, ki ima protitelesa, in tako pomagajo tistim, ki se bojujejo za življenje.

Na svetu je s Covid-19 okuženih že več kot 100.000 ljudi, nad 4.000 ljudi je že umrlo. Kakšen naj bo naš odnos do tega virusa? Kako odgovorno živeti? Kako pomagati bolnikom? Vsekakor ni na mestu širjenje panike, niti podcenjevanje te epidemije. Upoštevati je potrebno dejstva in povedati resnico. Ni res, da je ta epidemija kot gripa. Je veliko bolj nevarna, povzroča pljučnico, smrtnost je veliko večja kot pri gripi. Mnogi menijo, da naša družba po tej epidemiji ne bo več taka, kot je bila doslej.

Koronavirus je tudi velik izziv, je dar in priložnost, da odkrijemo to, kar je v življenju bistveno

Coronavirus je izziv za razmislek o naši vzgoji mladih rodov. Otroci in mladi se namreč težje okužijo, če do okužbe pride, pa lažje ozdravijo. Coronavirus je najnevarnejši za bolnike in starejše. Toda, tudi otroci in mladi se lahko okužijo ter imajo določene težave. Izpostavljeni so otroci z raznimi zdravstvenimi težavami. Poleg tega otroci lahko virus prinesejo v družino in zaradi tega zbolijo starši in stari starši. Vzgajamo otroke za to, da niso odgovorni le zase, temveč tudi za druge, v prvi vrsti za člane svojih družin?

Če bodo šole zaprte, bodo stari starši imeli pomembno vlogo pri skrbi za vnuke. Stari starši bodo otrokom, predvsem najmlajšim, pomagali pri učenju, bili njihovi skrbniki, medtem, ko bodo starši v službi. Bodo stari starši pripravljeni prevzeti to vlogo z veseljem? Bodo dobili tudi od države kakšno priznanje. Bodo, na primer, oproščeni kakšnega davka ali pa za svoje poslanstvo dobili kakšen dodatek ali vsaj priznanje? Se bomo končno začeli zavedati pomena družine in tudi pomena starejših?

V naši družbi, po moji oceni, na marsikaterem področju sistematično in dosledno zanemarjamo preventivo in zapravljamo ogromno sredstev in energije za kurativo. V zaščiti pred koronavirusom je odgovoren vsak posameznik. Vsak lahko naredi zelo malo, vsi skupaj pa s tem »malo« naredimo ogromno.

Strokovnjaki nam svetujejo: upoštevati je potrebno distanco pri pogovorih (npr. 2 m), če se le da se izogibajmo gneči (avtobus…); ko se znajdemo v množici ljudi uporabljajmo maske ali rute in šale.  Seveda je potrebno te »bariere« po uporabi očistiti (70 st. C), sicer lahko ravno zaščitna sredstva postanejo vir okužbe. Kdor kašlja in ima vročino naj ostane doma, tudi če ni okužen s Covid-19, saj je bolj dovzeten za okužbo. Izogibajmo se ljudi, ki kašljajo, saj so lahko okuženi. Potrebno si je pogosto umivati roke, saj so površine kljuk miz, ograj in drugih predmetov lahko okužene. Prav je, da te napotke in opozorila strokovnjakov upoštevamo!

Razmislek o preventivi na področju trenutne epidemije pa bi nas moral spodbuditi k preventivnemu ukrepanju na premnogih drugih področjih telesnih, duševnih in duhovnih razsežnostih življenja.

Izolacija je izziv za okuženega

Koronavirus nas spodbuja tudi k samozavedanju, k spraševanju vesti in spominjanju. V primeru okužbe je pomembno, da se spomnimo, kje smo bili v zadnjih 14-ih dnevih in s kom smo se srečavali. Izziv za okuženega, kakor tudi za svojce, prijatelje in prostovoljce humanitarnih organizacij, je »izolacija«. Kako preživeti dva tedna ali tudi več v karanteni? Izolacija pomeni, da smo sami v hiši ali v svoji sobi, ki pa mora imeti lastne sanitarije. Če gremo iz sobe na hodnik ali druge skupne prostore, to ni več izolacija. Imamo v svojih hišah in stanovanjih tako sobo? Bo v prihodnje to izziv tudi za arhitekte in tiste, ki dajejo gradbena dovoljenja? Kdo bo okuženim nosil hrano, ki jo bo pustil pred hišo ali pred sobo? Še večji izziv je pogovor z okuženim, ki ga v taki situaciji morda zelo potrebuje.

Koronavirus je izziv tudi za tiste, katerih organizem nad virusom zmaga s tem, da razvije protitelesa. Ozdravljeni so povabljeni k zahvaljevanju za ozdravitev in k velikodušnosti; k temu da darujejo plazmo, ki ima protitelesa in tako pomagajo tistim, ki se bojujejo za življenje.

Koronavirus ni središče sveta. Središče sveta in zgodovine je Bog

Dolgoročno gledano je boj za zdravje, izgubljeni boj. Prej ali slej bomo to bitko izgubili. Znanost in tehnika nas ne moreta rešiti pred tem dejstvom, četudi sta še tako razviti in super. Smisel življenja je v tem, da pogumno živimo v zavedanju svoje krhkosti in ranljivosti. Življenje nam je darovano. Nismo lastniki svojega življenja, poklicani pa smo, da iz svojega življenja naredimo nekaj lepega, dobrega in veličastnega, da se pripravimo na smrt in večno življenje. Ko bo prišla naša ura, nas bo Gospod poklical.

Kdor ni veren, je velik revež! Kako pomembno je, da živimo v Božji milosti! Koronavirus ni središče sveta. Središče sveta in zgodovine je Bog. Politiki, epidemologi, zdravniki in razni drugi znanstveniki so v boju proti širjenju epidemije še kako pomembni in odgovorni, a niso edini, ki se lahko spopadajo z raznimi virusi! Prav tako ali pa še bolj pomembno je, da se zavedamo vsak svoje odgovornosti, da smo blizu bolnim, da premagujemo strah.

V času epidemije blagoslovljeno vodo uporabljajmo še bolj kot običajno

Se bomo kristjani le umikali in opuščali določene obrede? Npr. v kropilnikih ni več blagoslovljene vode. Duhovnik lahko na začetku sv. maše (dokler so sv. maše z ljudstvom še dovoljene), pokropi ljudi, prav tako starši pokropijo z blagoslovljeno vodo otroke v družini! Prav je, da v času epidemije blagoslovljeno vodo uporabljamo še bolj kot običajno! Sicer se umikamo in bomo dopustili, da Hudič slavi zmago. Res pa je tudi, da Bog lahko deluje tudi brez blagoslovljene vode. A za nas je dobro, da jo uporabljamo.

Med mašo si pri pozdravu miru ne damo več rok. To pa ne pomeni, da moramo ukiniti pozdrav miru. Morda bi bilo pametno, da to gesto dogovorno nadomestimo z neko novo. Prelagam, da se obrnemo drug k drugemu in se drug drugemu poklonimo, saj je vsak izmed nas Božji otrok, četudi je še tako nedokončana Kristusova ikona, vsak izmed nas je »diamant«, četudi je zakopan v blatu.

Kako ravnati, če bo ukinjena tudi udeležba pri mašah, če ne bo duhovnika. Vemo, da so kristjani na Japonskem ohranili krščansko vero več stoletij, četudi ni bilo duhovnikov in niso imeli možnosti za obisk svete maše. Bog je Vsemogočen in ima veliko sredstev ter poti za naše odrešenje. Ne imejmo za glavni problem to, da v kropilnikih ni blagoslovljene vode, da si pri maši ne podamo rok, da bodo morda prepovedane sv. maše z množično udeležbo …

Koronavirus je priložnost, da začnemo redno moliti rožni venec

Na koncu je pomemben moj odnos z Bogom, ki ga ne more razdreti niti preganjanje, niti odsotnost duhovnika, niti odsotnost sv. maše, še manj pa koronavirus. Problem je v nas.

Opažam, da se nekateri otroci in mladi že veselijo, da zaradi koronavirusa ne bo pouka. Sedaj je še en razlog več, da v nedeljo ne gremo k sv. maši in to razumemo kot olajšanje. Ali pa se iz epidemije celo norčujemo in uporniško ravnamo v nasprotju s priporočili strokovnjakov. Je to zrelost? Se tako obnašajo le otroci? Kdo jim je taka stališča posredoval?

Razmišljati bi morali pozitivno. Vprašajmo se, kako bomo izkoristili čas epidemije! Kako se bomo v tem času več učili, več prebrali in več molili. Kako naj vero živi nekdo, ki je v izolaciji? Vemo, kaj je duhovno obhajilo? Če ne bomo mogli iti k sveti maši, se lahko hranimo z Božjo besedo, ki jo poslušamo, premišljujemo in iz nje živimo. Prav je, da bi vsak kristjan vedel kaj je Lectio Divina. Morda je čas koronavirusa priložnost, da začnemo redno moliti rožni venec.

Bog, pomagaj nam, da ne bomo zapadli v paniko, obup in neodgovorno ravnanje. Naj nam tudi koronavirus pomaga na poti k Tebi. Očisti naša srca, da bomo odkrili Tebe, ki si Lepota in Radost.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

52 KOMENTARJI

  1. Prispevek:
    »[…] Upoštevati je potrebno dejstva in povedati resnico. Ni res, da je ta epidemija kot gripa. Je veliko bolj nevarna, povzroča pljučnico, smrtnost je veliko večja kot pri gripi. […]«.
    —–

    A. PREMALO ZANESLJIVA BIZARIJA NEPOGLOBLJENA SKLEPANJA

    Zgoraj navedeno vsebuje več bizarno nepoglobljenih podsklepov:
    – Prvega: »je veliko bolj nevarna«;
    – Drugega: »[koronavirus] povzroča pljučnico [primerjalno gledano pa gripa ne povzroča pljučnice]«;
    – Tretjega: »smrtnost je veliko večja kot pri gripi«.

    Problem bizarno nepoglobljenih sklepanj je v tem, da so premalo zanesljiva.

    Poglejmo primer tega problema v luči podsklepa prispevka, da (primerjalno z gripo) aktualni koronavirus »povzroča pljučnico«. Ob upoštevanju splošno dostopnih dejstev o gripi in koronavirusu lahko sklepamo, da obe bolezni povzročata virusa, da obe vrsti zadevnih virusov sodita med viruse, ki so nalezljivi ter da povzročajo bolezni dihal. Toda pravtako je splošno znano, da lahko tudi gripa povzroča pljučnico.

    Že navedeni primer na nivoju sklepanja po splošno poznanih dejstvih osvetljuje, da je primerjalna, a bizarno nepoglobljena trditev v prispevku, da koronavirus »povzroča pljučnico«, kar v primerjalni luči prispevka kaže v smer, da naj gripa ne bi povzročala pljučnice, premalo zanesljiva.

    To kaže na temeljni problem primerjave med pojavnostmi pri gripi in koronavirusu.

    • B. TEMELJNI PROBLEM PRIMERJAVE: VEČJA ZANESLJIVOST PRI GRIPI

      Osvetlimo bolj poglobljeno sklepanje o temeljnem problemu primerjave. Kot temeljni problem primerjalnega sklepanja med pojavnostmi pri (sezonski) gripi in koronavirusu se kaže na eni strani visoka zanesljivost sklepanja o določenih pojavnostih pri gripi in na drugi strani nizka zanesljivost sklepanja o določenih pojavnostih pri koronavirusu.

      Na visoko zanesljivost sklepanja pri gripi v primerjavi s sklepanjem pri koronavirusu primeroma kaže mnenje dr. Anthony Faucija, direktorja National Institute of Allergy and Infectious Deseases ob tozadevnem medijskem briefingu Bele hiše dne 31. 1. 2020 (v: https://www.whitehouse.gov/briefings-statements/press-briefing-members-presidents-coronavirus-task-force/): »there’s a certainty, for example, of seasonal flu. I can tell you all, guaranteed, that as we get into March and April, the flu cases are going to go down. You could predict pretty accurately what the range of the mortality is and the hospitalizations, as we’ve done over the years. The issue now with [COVID-19] is that there’s a lot of unknowns […]«.

      Poglejmo primer – bolj poglobljenega – predvidevanja o deležu hujših primerov s hospitalizacijo: Primeroma lahko za ZDA ugotovimo, da je v ZDA pribl. 1% hujših primerov gripe s hospitalizacijo. To smiselno izhaja iz podatkov ameriškega Center for Disease Control and Prevention (CDC) »Burden of Influenza« (v: https://cdc.gov/flu/burden/index.html): »This flu season, about 1% of people in the USA have developed symptoms severe enough to be hospitalized, which is similar to the rate last season.«

      Poglejmo primera, ki kažeta na problem manj zanesljivega predvidevanja o simptomih in resnosti pojavnosti pri koronavirusu:

      En primer je lahko študija, ki je bila objavljena v reviji JAMA 28. 2. 2020 z naslovom »COVID-19—New Insights on a Rapidly Changing Epidemic« (v: https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/2762510), iz katere z vidika hospitaliziranih pacientov smiselno izhaja: »about 83% to 98% of patients develop a fever, 76% to 82% develop a dry cough and 11% to 44% develop fatigue or muscle aches. […] Other symptoms, including headache, sore throat, abdominal pain, and diarrhea, have been reported, but are less common.«

      Drug primer je lahko študija kitajskega Center for Disease Control and Protection z dne 17. 2. 2020 z naslovom »The Epidemiological Characteristics of an Outbreak of 2019 Novel Coronavirus Diseases (COVID-19) — China, 2020« (v: http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51), iz katere smiselno glede analiziranih 44.672 potrjenih primerov okužbe na Kitajskem med 31. 12. 2019 in 11. 2. 2020 izhaja: »80.9% (or 36,160 cases) were considered mild, 13.8% (6,168 cases) severe and 4.7% (2,087) critical. Critical cases were those that exhibited respiratory failure, septic shock, and/or multiple organ dysfunction/failure«.

      Iz navedenega – bolj poglobljeno – izhaja temeljni problem primerjave med pojavnostmi pri gripi in koronavirusu, saj je bolj zanesljivo predvidevanje o pojavih glede gripe in manj zanesljivo o pojavih glede koronavirusa.

    • B.2. Večja zanesljivost predvidevanja pri gripi

      Primer zanesljivejšega predvidevanja o stopnji smrtnosti zaradi sezonske gripe je lahko glede ZDA, kjer je stopnja smrtnosti okoli 0,1%. Slednje izhaja iz primerjave že navedenih podatkov CDC (v: https://www.cdc.gov/flu/about/burden/index.html, glej sliko 2) za obdobja od 2010-2019 za ZDA, po katerih stopnja smrtnosti med 2010-2011 znaša 0,17% (v tem obdobju je obolelih 21.000.000, hospitaliziranih 290.000, umrlih 37.000), med 2011-2012 znaša 0,45%, med 2012-2013 znaša 0,12%, med 2013-2014 znaša 0,13%, med 2014-2015 znaša 0,16%, med 2015-2016 znaša 0,09%, med 2016-2017 znaša 0,13%, med 2017-2018 znaša 0,13% (v tem obdobju je (obolelih 45.000.000, hospitaliziranih 810.000, umrlih 61.000).

      Nadaljnji primer je zanesljivost predvidevanja o stopnji hospitalizacij zaradi sezonske gripe v ZDA, ki je okoli 1,1%. Slednje izhaja iz primerjave že navedenih podatkov CDC za obdobja od 2010-2019 za ZDA, po katerih stopnja hospitalizacij med 2010-2011 znaša 1,36%, med 2011-2012 znaša 1,53%, med 2012-2013 znaša 1,65%, med 2013-2014 znaša 1,15%, med 2014-2015 znaša 1,93%, med 2015-2016 znaša 1,15%, med 2016-2017 znaša 1,68%, med 2017-2018 znaša 1,77%.

    • B.3. Manjša zanesljivost predvidevanja pri koronavirusu

      Glede na temeljni problem manj zanesljivega predvidevanja glede pojavnosti pri koronavirusu – poglobljene – študije v osnovi in zanesljivo kažejo zlasti to, da je:
      – stopnja smrtnosti pri pojavu koronavirusa višja kot pri pojavu sezonske gripe.

      Primer izhaja iz že navedene študije kitajskega Center for Disease Control and Protection (v: http://weekly.chinacdc.cn/en/article/id/e53946e2-c6c4-41e9-9a9b-fea8db1a8f51), iz katere izhaja stopnja smrtnosti zaradi koronavirusa približno 2,3% za celinsko Kitajsko (»mainland China«). Toda nadaljnji primer pokaže na obstoj temeljnega problema manjše zanesljivosti sklepanja pri koronavirusu, kar izhaja primeroma iz študije, dne 28. 2. 2020 objavljene v reviji New England Journal of Medicine z naslovom »Clinical Characteristics of Coronavirus Disease 2019 in China« (v: https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa2002032), iz katere izhaja nižja stopnja smrtnosti, i.s. pribl. 1,4%.

      Torej v prvem študijskem primeru pribl. 2,3%, v drugem pa pribl. 1,4%, kar kaže na višjo stopnjo smrtnosti v primerjavi s predhodno primeroma osvetljenimi sklepanju pri gripi v ZDA, kjer je stopnja smrtnosti pribl. 0,1%.

    • C. RAZLIČNI DEJAVNIKI VARIIRANJA SKLEPANJ PRI KORONAVIRUSU

      V luči navedenega temeljnega problema manjše zanesljivosti sklepanja pri koronavirusu lahko različne študije kažejo na to, da stopnja smrtnosti zaradi koronavirusa varira zaradi različnih dejavnikov, npr. lokacije in starosti. To variiranje stopnje smrtnosti in različni dejavniki izhajajo na primer iz nav. študije kitajskega Center for Disease Control and Protection, po kateri: je v provinci Hubei, epicentru izbruha stopnja smrtnosti dosegla 2,9%, v drugih provincah Kitajske pa je ta stopnja dosegla 0,4%Nadalje iz študije izhaja dejavnik, da je bolezen najhuje prizadela najstarejše osebe. (»The death rate soars to 14.8% in those 80 and older; among those ages 70 to 79, the COVID-19 death rate in China seems to be about 8%; it’s 3.6% for those ages 60 to 69; 1.3% for 50 to 59; 0.4% for the age group 40 to 49; and just 0.2% for people ages 10 to 39. No deaths in children under 9 have been reported.« (cit. smiselno po pravtam).

      Nadaljnji podatek v smeri temeljnega problema manjše zanesljivosti sklepanja izhaja iz vpogleda v svetovni zemljevid o okuženih in umrlih zaradi koronavirusa, ki ga dnevno posodablja University of Johns Hopkins CSSE (v: https://gisanddata.maps.arcgis.com/apps/opsdashboard/index.html#/bda7594740fd40299423467b48e9ecf6), iz katerega primeroma za dan 9. 3. 2020 po stanju ob 12:03PM izhaja stopnja smrtnosti 3,5% (skupno potrjenih 111.228, skupno umrlih 3.892).

      Nadalje po podatkih WHO na 3. 3. 2020 (v: https://www.who.int/dg/speeches/detail/who-director-general-s-opening-remarks-at-the-media-briefing-on-covid-19—3-march-2020) znaša stopnja smrtnosti 3,4% (90,893 skupno obolelih, 3110 skupno umrlih).

      In še nadalje stopnja smrtnosti v ZDA na dan 7. 3. 2020 znaša po podatkih CDC 6,7% (v: https://www.cdc.gov/coronavirus/2019-ncov/cases-in-us.html).

      Ob vsem navedenem pa je stopnja smrtnosti na Kitajskem po podatkih nadaljnje študije The Report of the WHO-China Joint Mission published z dne 28. 2. 2020 (v: https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/who-china-joint-mission-on-covid-19-final-report.pdf) na dan 20. 2. 2020 znašala 3,8% (55.924 laboratorijsko potrjenih okuženih, 2.114 umrlih). Po tem poročilu WHO se specifika kaže glede na mesto, tako znaša stopnja smrtnosti v Wuhanu 5,8%, v drugih področjih Kitajske pa znaša 0,7%. Poleg tega se stopnja smrtnosti kaže različno tudi glede na časovna obdobja izbruha bolezni, kajti skupna stopnja smrtnosti za Kitajsko je znašala 17,3% za primere z nastalimi simptomi med 1. in 10. 1. 2020, nato je s časom upadla na 0,7% za paciente z nastalimi simptomi po 1. 2. 2020.

      Poseben primer je pojav izbruha te bolezni v Italiji. Prva smrt v Italiji zaradi koronavirusa je zabeležena 22. 2. 2020. Po podatkih svetovnega zemljevida o okuženih in umrlih zaradi koronavirusa, ki ga dnevno posodablja University of Johns Hopkins CSSE znaša dne 9. 3. 2020 po stanju ob 12:03PM stopnja smrtnosti v Italiji 4,96% (skupno potrjenih 7.375, skupno umrlih 366).

      Navedeno torej kaže tako na manjšo zanesljivost sklepanj pri koronavirusu ob variiranju stopnje smrtnosti zaradi različnih dejavnikov, ki variira od 2,9%, 0,4%, 3,5%, 3,4%, 3,8%, 5,8%, 0,7%, 17,3% do 4,96%.

    • D. Kako naprej?

      Zakaj je navedeno ad B. do C. pomembno. Ker lahko pri odločanju vodi do nasprotnih sklepov.

      Uvid v problem študij ad B. do C. namreč še vedno dopušča hkraten obstoj dveh nasprotujočih si hipotez, in sicer prve, da je lahko stopnja smrtnosti pri koronavirusu nižja kot pri gripi in druge, da je višja. Kaže, da za dokončno utemeljitev slednjenavedenih hipotez ni dovolj poznavanje stopnje smrtnosti pri koronavirusu v provinci Hubei februarja 2020 ali v Italiji ali v svetu, oboje marca 2020. Še vedno sta mogoči obe.

      V iskanju pristne enačbe za utemeljeno primerjavo okoliščin pri izbruhu koronavirusa s tistimi pri izbruhu gripe je pomembna ovira velika frekvenca variiranja pomembnih dejavnikov pri aktualnem izbruhu koronavirus na eni strani in velika stabilnost pomembnih dejavnikov pri izbruhu gripe.

      Kako naprej? Navedeno kaže, da je lahko primerjanje okoliščin ob izbruhu gripe in ob izbruhu koronavirusa neutemeljeno, kar lahko pri odločanju vodi do naeutemeljenih sklepov. To vodi v odločanje pri izbruhu koronavirusa v smeri samostojnega pristopa vezanega na sam koronavirus, v katerem se kot temeljno okoliščino upošteva veliko frekvenco variirajočih dejavnikov izbruha koronavirusa samega.

    • Komentar:
      »[…] Skoraj povsod v Evropi so zadeve vzeli neresno in ukrepali prepozno in preblago, na drugi strani pa so na Japonskem, J. Koreji in Singapurju dosegli dosti nižjo rast okužb kot v Evropi.«
      —–

      E. ISKANJE PRIMERJALNE TARČE V LUČI OKOLIŠČIN UČINKOVITE ODZIVNOSTI

      V iskanju primerjalne tarče v luči učinkovite (!) odzivnosti ob aktualnem izbruhu koronavirusa so lahko med posebej zanimivimi okoliščine te odzivnosti v Kambodži, Taiwanu in Vietnamu.

      Ob vpogledu v zgoraj že navajane podatke University of Johns Hopkins na dan 13. 3. 2020 ob 12:44AM je namreč v/na:
      – Kambodži ob skupno okuženih 3 osebah skupno umrlih 0; ob tem je treba opozoriti na nedavno novico Reuters z dne 12. 3. 2020 o dodatno treh (3) okuženih, in sicer Britancih, ki so se udeleževali turističnega plutja po reki Mekong.
      – Tajvanu ob skupno okuženih 49 osebah število skupno umrlih 1,
      – Vietnamu ob skupno okuženih 39 osebah 0 umrlih.

      Navedeno kaže na stopnjo smrtnosti v Kambodži 0 in v Vietnamu 0, v Tajvanu pa 2,04%.

      Ob tem je bil prvi ugotovljeni primer v/na:
      – Kambodži po poročanju The Khmer Times v prispevku Coronavirus confirmed in Cambodia z dne 28. 1. 2020 ugotovljen – dne 27. 1. 2020.
      – Tajvanu, kot to izhaja iz prispevka v The Journal of the Formosan Medical Association z naslovom First case of Coronavirus Disease 2019 (COVID-19) pneumonia in Taiwan, marec 2020, ugotovljen – dne 21. 1. 2020.
      – Vietnamu, kot to izhaja iz prispevka v Vietnam Tourism z naslovom Info for Travelers on Covid-19 in Vietnam z dne 13. 3. 2020, ugotovljen – dne 23. 1. 2020.

      Zato so lahko v iskanju primerjalne tarče v luči učinkovite odzivnosti posebej zanimive okoliščine Kambodže, Taivana in Vietnama.

    • AlFe,
      označbo koronavirusa kot daru si ne razlagam dobesedno, kakor da so konkretno bolezenske klice dar.

      Koronavirus je dar v prenesenem pomenu. Za kristjana to ne bi smelo biti težko razumljivo.

      Težavne razmere, v kakršnih se je znašla Evropa in ostali svet zaradi širjenja smrtonosnih obolenj s koronavirusom Covid19 lahko postanejo dar, seveda le pod pogojem, da jih bomo znali prepoznati in razumeti kot dar, s katerim bomo mučne in težke razmere spremenili v nekaj dobrega in pozitivnega.

      AlFe, 
      v Italiji je več deset tisočev prostovoljcev solidarno priskočilo na pomoč v ljudem v karantenah z dostavo hrane in podobnimi humanimi dejanji. Mlajši sosedje pomagajo starejšim, ki nimajo nikogar, da bi jim preskrbel hrano, zdravila ali zanje opravil kakšno drugo uslugo.

      Tudi pri nas prostovoljci že solidarno pomagajo pomoči potrebnim. A tega je vedno premalo. Ob omejevanju socialnih stikov zaradi širjenja obolenj bodo potrebe po pomoči v iz dneva v dan večje tudi pri nas.
      To bo priložnost, da težave, ki jih povzroča Covid19, spremenimo v svoj dar za bližnjega.
      Pri tem se moramo seveda obnašati samozaščitno in tako, da se sami ne bomo okužili in širili okužbe na druge. O samozaščitnem ravnanju je bilo v javnosti že veliko povedanega in je marsikje napisano.

      Citat iz članka na povezavi: “… Eden od razlogov, da se je krščanstvo v prvih stoletjih svojega obstoja hitro širilo v sredozemskem svetu, je skrb za bolnike, pravijo zgodovinarji. Kakšne čistoče po tedanjih mestih ni bilo, ulice so služile tudi za smetišče in kanalizacijo. Nič čudnega, če so vedno znova izbruhnile epidemije smrtonosnih bolezni. Ljudje so takrat zbežali iz mest in obolele puščali tam nepreskrbljene, izročene na milost in nemilost bolezni. Kristjani, koliko jih je pač bilo, so v glavnem ostali pri svojih bolnih in jim stregli, na pomoč pa so priskočili tudi zapuščenim poganskim sosedom. Ob koncu vsake epidemije je število kristjanov v mestu vidno poraslo, in to zato, ker jih je zaradi nege umrlo manj kot poganov, pa tudi zato, ker so pogani, ki so jim kristjani rešili življenje, sprejeli krščansko vero.”

      https://www.dnevnik.si/199730

      Čeprav pri članku ni navedbe avtorja, sklepam, da gre za članek gospoda Draga K.Ocvirka iz obdobja, ko je pisal kolumne za časopis Dnevnik.

  2. Skofovska konferenca je izdala navodilo, da je do 26.3. odpovedan verouk. Zdi se mi to vendar prenagljeno navodilo. Prenos virusa pri verouku je ze zaradi manjsih skupin od solskih manj verjeten, vsekakor ne bolj. Dokler je sola, bi lahko bil verouk.
    Upam se predvideti, da stanje epidemije konec marca ne bo boljse, ampak zal slabse.

    Sporocila, da ni potrebno k verouku in celo ni potrebno v nedeljo k masi, se mi ne zdijo prava sporocila. Posvecuj Gospodov dan je Bozja zapoved. Tudi ce gre za zdravstveni ali drug rizik.

    Seveda pa aktivno bolni v smislu kuznosti ne sodijo v cerkev, dokler se ne pozdravijo. Ne sami v zvezi s korona virozo.

  3. Odpovedane so po odlocitvi slovenskih skofov do nadaljnega vse svete mase po drzavi. A je res to nujno in to ze zdaj? A je se v kaksni drugi drzavi narejena ta skrajna poteza, razen v Severni Italiji? Fizicno zdravje je pomembno, ampak ni vse. Odpoved mase ni isto kot odpoved sportne tekme ali zabave. Je odpoved od zakramenta, ki je direktno Jezusovo narocilo in s tem Bozji dar. Cerkve, prostori sakralnega, stojijo zato, da bi vabile ljudi, kristjane v preizkusnjah in jih dvigovale, ne zato, da se jih iz njih podi ob prvi nevarnosti.

    • IF,
      presenečate me.
      Menda ste dovolj podkovani v medicinskem znanju, da bi lahko razumeli, da v trenutku agresivnega širjenja okužb s koronavirusom Covid19, odpoved maše pomeni popolnoma isto kot odpoved športne tekme ali zabave. Pomeni odpoved zbiranja večjega števila ljudi v tesnih stikih na istem mestu, ki omogoča zelo hiter prenos okužbe z enega gostitelja na drugega.
      Tudi v cerkvah se lahko kužnina s kašljanjem, kihanjem in dotikanjem prenese z okuženega človeka na predmete (klopi, stoli, bogoslužni predmeti…), ki tako postanejo sredstvo prenašanja okužb na večje število ljudi.

      Čudi me, kaj vse je potrebno v današnjih časih pojasnjevati odraslim ljudem!

    • Odpoved maše ne pomeni tudi odpovedi molitvi!!!

      Odpoved maše je kvečjemu trenutek, ko verni katoličani (kakor tudi ostali verniki, ki jim je onemogočeno zbiranje pri skupinskem bogoslužju) lahko pomnožimo svojo osebno molitev in priprošnje k Bogu, k Mariji ter k svetnikom in našim rajnim. Prav tako lahko pomnožimo skupne molitve in priprošnje v družinskem krogu oziroma v krogu teh, ki bivamo v istem domu.

        • Jap! Pa se je izdal. Samo satan označi delovanje Matere Božje za škodljivo. Malo za šalo, več za res.

          Če bi vi, gospod Zgornji imeli ustrezno duhovno izobrazbo, bi vedeli, da je v Svetem pismu poglavje APOSTOLSKA DELA in ne apostolsko moraliziranje. Torej! Vržite me v zmoto in predstavite vaša dela!

  4. Žalostno je vse tole dogajanje in ukrepi stroke, ki si domišlja, da lahko s popolno oblastjo nad človekom zmaga celo proti virusom. Pa saj niti ne zmaga, razen tudi to v svoji domišljavosti.
    Tako zagnati paniko, da se ljudje skrivajo doma, delajo zaloge hrane in vsega, ogroziti poslovanje celo trgovin, dostave hrane in najosnovnejšega je dobesedno igra napuhnjencev. Totalnih napuhnjencev. Pa se ti potem še imenujejo stroka! Stroka!
    Ta igra se utegne končati 10x huje kot je ta virus.

    • Tu se pa izrazito ne strinjava. Odlocni ukrepi za upocasnitev epidemije so nujni, ce ne, je lahko pri nas se hujse kot trenutno v znatnem delu severne Italije. In ponekod je res grozno. Drugo so pa panicne reakcije s pretiranimi nakupi. Biti cimvec doma in v naravi in se izogibati mnozic ter biti v socialnih stikih zelo previden so nujni nasveti.

      • D vitamin ugodno vpliva na odpornost ( torej sonce plus vnos s hrano ali ev.suplementi). In cimveckrat dnevno piti vroce pijace, recimo caj z limono, kar ev.prisoten virus v zrelu unicuje oz odplavlja v zelodec, kjer ga unici zelodcna kislina.

      • Sej, v marsičem se ne strinjava. Ti šteješ med stroko, med tiste ki verjamejo stroki. Potem pa stroka zaide v politiko in se dogajajo take stvari.
        Samo pomisli, kako bi bilo, če bi šlo za kaj resnega.
        Kajti tole ni resno. Ves čas bi morali delati primerjave z gripo, da bi imeli pravilen vpogled. In bi hitro ugotovili, da je bila sezonska gripa 10x hujša od te korone.
        Tako da se strinjam z ukrepanjem, ampak zelo razumnim ukrepanjem. To kar se pa počne, presega počasi vse meje razuma. Oblast ni temu namenjena.
        Kaj bi bilo, ko bi šlo za kaj resnega?! Pobili bi se.

        • Ne vem, ali si tako neveden, ali se delas. Smrtnost pri sezonski gripi je 0.1 procenta. Pri covid19 virozi okoli 3.5 procenta. Torej 35 krat vecja. Pri slednji nihce se ni imun, torej so vsi pogoji za sirjenje. Plus ni se cepiva in ga verjetno lep cas se ne bo. Pametnemu dovolj.

          • Zdrava pamet lahko nadomesti nekaj izobrazbe, nobena izobrazba pa ne more nadomestiti zdrave pameti.

          • Zdravko je Spet Dokazal, da je Veliko Bolj Bolanko in to Najbolj v glavo, kot pa preostali . Žal. Mir naj vam bo.

        • Zdravko,
          prosim, prihranite svoja modrovanja za čas po izbruhu pandemije koronavirusa Covid19, ko boste lahko med najpametnejšimi generali po bitki.

          Vedite, da je marsikateri pametnjakovič, ki je javno podcenjeval nevarno širjenje doslej neznanega koronavirusa, po svojem prepotentnem širokoustenju že dobil poduk v obliki okužbe s taistim virusom.
          Eden teh je tudi sekretar italijanske Demokratske stranke Nicola Zingaretti, ki je 27. februarja, ko je italijanska oblast že sprejela nekaj  ukrepov proti širjenju okužb s Covid19, na svojem Instagram profilu objavil fotografijo sebe med nazdravljanjem z veselo družbo mladih v javnem lokalu s pripisom, v prevodu:

          “Aperitiv v Milanu, sprejel sem poziv, ki ga je župan @beppesala poslal iz PD Milano (župan Milana iz iste stranke, ki je pozval, naj ponovno odprejo muzeje in kulturne ustanove, op.Vanja). Ne opustimo svojih navad, ne smemo ustaviti Milana in Italije. Naše gospodarstvo je močnejše od strahu: pojdimo ven in popijmo aperitiv, kavo ali pojejmo pico. Dajmo, reagirajmo pogumno in združeni bomo uspeli.”

          https://www.instagram.com/p/B9FSGqllR26/

          Pred tednom dni je isti politik na Instagramu delil kratek video, pod katerim je s precej več ponižnosti zapisal, v prevodu tole: “Zdravniki so mi povedali, da sem pozitiven na Covid19. Sem dobro, a naslednje dni bom moral ostati doma, od koder bom nadaljeval z delom, ki ga je potrebno opraviti. Poguma vsem in kmalu nasvidenje.”

          Pred tremi dnevi je dodal nov video in tak zapis: “Pozdravljeni vsi! Vlada je s svojimi ukrepi zelo dobro ravnala. Zdaj moramo ostati doma in ne hodimo ven, če nimamo nujnih razlogov. Moramo se informirati ter upoštevati pravila. To smo dolžni storiti za svojo domovino in v podporo zdravstvenim delavcem, ki so že več tednov v strelskih jarkih, kjer se borijo za naša življenja in naše zdravje. Zdaj je čas za odgovornost in enotnost, kajti potrebujemo drug drugega. Na koncu se vam zahvaljujem za sporočila naklonjenosti in bližine, ki ste mi jih danes poslali iz cele Italije. Vsa vaša sporočila preberem!”

          Zdravko,
          bi morda tudi vi obrnili ploščo in spremenili svoj omalovažujoč odnos do drastičnih omejitvenih ukrepov, če bi vam nekdo danes povedal, da bo v kratkem umrla vam draga oseba zaradi pljučnice povzročene s koronavirusom, katerega širjenje bi bilo mogoče upočasniti in celo zaustaviti z omejitvijo vseh ne nujnih socialnih stikov med ljudmi?
          Takšni ukrepi so edino orožje proti širjenju Covid19. Cepiva ni, zdravila ni!

          V Italiji so jim zadeve ušle izpod kontrole, ker so se prepozno ovedeli, da se med prebivalstvom hitro širijo smrtonosne okužbe s koronavirusom Covid19 in so prepozno ukrepali. Samo včeraj je v Italiji zaradi okužbe s Covid19 umrlo 250 ljudi. Število umrlih v enem dnevu hitro narašča. Okužbe s Covid19 se širijo veliko hitreje kot gripa. Severnoitalijanske bolnišnice so preobremenjene, da ne morejo več primerno oskrbeti prevelikega števila bolnikov v kritičnem stanju.
          Saj si menda ne želimo doživeti istega v Sloveniji?!

          https://siol.net/novice/slovenija/bodoci-minister-treba-je-sprejemati-najhujse-ukrepe-520767

          • G. Zdravko, Vanjin komentar je v sporočilu dober. Več ljudi več ve. Prispevajmo, proučimo, pomagajmo.

    • Tudi sam veliko več nakupim kot običajno.
      TO NI PANIKA AMPAK PREVIDNOST!
      … da grem zato veliko manjkrat v trgovino.

      Panika?
      Jaz je ne vidim nikjer, tudi še nisem nikjer bral npr.:

      “Danes je preminul paničar, ki si je nabavil tako velike zaloge riža in drugih jestvin, da so ga nesrečnika pokopale pod seboj, ko je vstopil v shrambo. Poklicati so morali gasilce, da so ga izkopali izpod kupa jestvin. Pogreb bo jutri v družinskem krogu”.

      Opažam pa na drugi strani skrajno malomarno in jebivetrovsko obnašanje ljudi.
      Tako, da se lahko celo reče: “Čas je za paniko”, da se malo uravnoteži brezbrižnost in se jo občutno zmanjša:

  5. Včeraj je bilo v Sloveniji 39 na novo okuženih, na Kitajskem pa 16 (večina prinašalcev iz tujine).

    Po številu okuženih na prebivalca je Slovenija na 12. mestu, takoj za Kitajsko, ki ja na 11. mestu, pred 8 dnevi nas sploh ni bilo na seznamu. “Vodi” Italija, Norveška je 3., Danska 5., Švica 7., Švedska in Španija na 9. in 10. mestu, potem pa je že Slovenija na 12. mestu

    Danes bomo “prehiteli” Kitajsko in jo potisnili na 12. mesto.

    Skoraj povsod v Evropi so zadeve vzeli neresno in ukrepali prepozno in preblago, na drugi strani pa so na Japonskem, J. Koreji in Singapurju dosegli dosti nižjo rast okužb kot v Evropi.

      • Res je. Se pa lahko sklepa, da vsaj vsak, ki ima večje težave pride na pod testirno obravnavo. Koliko pa je takih ki sami prebolijo lažjo obliko ne da bi se zaradi tega testirali pa ne vemo (a taki sploh obstajajo?). So pa prenašalci tudi tisti, ki (še) ne čutijo nikakršnih težav pa so okuženi, lahko tudi do 14 dni (ali več?).

  6. 12. 3. so poročali takole:
    do 12:00 82 primerov, do 16:00 89 primerov in do 20:00 96 primerov
    Včeraj po 14 uri pa so s podatki kar utihnili, jih je strah povedat?
    V Dnevniku (ali Odmevih?) so tudi najavili, da ne bodo več testirali.
    Tu se verjetno mislili na tiste, ki so bili v stikih z pozitivnim?
    … ker obolele bodo še vedno morali.

    metkav
    Danes čudno skrivajo podatke, če ste opazili…
    Dobila info (neuradno), da je zadeva ušla izpod nadzora baje je številka ogromna, je sploh ne bom napisala.
    Baje najhuje UKC MB. Želim si, da je informacija napačna, a se bojim, da ni

    https://twitter.com/metkav1/status/1238431597818515456

    V tesnobnem pričakovanju koliko je to res.

  7. Vanja 14. marca 2020 at 08:19: “… da se med prebivalstvom hitro širijo smrtonosne okužbe s koronavirusom Covid19 …”

    Ob tem so v Italiji ženske, ki so zaradi covida-19 umrle, v povprečju starejše od moških. Povprečna starost pri umrlih Italijankah zaradi novega koronavirusa je tako 84,2 leta, pri Italijanih pa 80,3 leta. Umrla sta samo dva človeka, mlajša od 40 let, oba pa sta imela hujšo predhodno obliko kakšne bolezni.
    https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/v-spaniji-v-manj-kot-dnevu-1500-novih-primerov/517162

    Hm! Virus, ki dela nekakšno evtanazijo. Torej ne smrtonosni ampak evtanazijski! Rešujemo tiste, ki bi zaradi starosti in bolezni morali umreti na račun sesutega gospodarstva. In zaradi sesutega gospodarstva umrle. Imajo države s sesutim gospodarstvom tudi take življenjske dobe?

    In še poslastica za vse, ki vidijo v koronavirusu dar: Z vsemi temi antiepidemijskimi ukrepi pravzaprav meni povečujete verjetnost, da bom živel več časa. Ja no, pač sodim v prvi bojno vrsto za odpis … starost, astma in tako dalje …

  8. Brat Bogdan !!! Če bi se kaj potrudil in prebral Sveto Pismo, bi Spoznal, da “rožnega venca” Ni Nikjer zapovedanega za molitev , Temveč Samo Oče Naš . Ampak, četudi si ga prebral, še Ni nujno, da si ga tudi Primerno Razumel . Molimo . Predvsem za Zdravo pamet, kajti te nam ravno Najbolj Primanjuje pred Duhovno Zmedo, ki je napadla ta planet , ko ljudje več ne vedo niti Kaj in Kako naj bi sploh Molili.
    Mir naj vam bo , vse do Drugega Prihoda v tem desetletju , takoj za Koncem “sveta” v tem desetletju.

Prijava

Za komentiranje se prijavite