Nenavadni prikaz nezaupnice

19
levičarji napadajo Janšo tokrat je na vrsti konstruktivna nezaupnica
Marjan Šarec, ki je komaj neslavno odstopil, bi se sedaj, ko je nevarnost koronavirusa vsaj malo pod nadzorom, s konstruktivno nezaupnico rad vrnil na Gregorčičevo

Z Matejem Avbljem delim upanje, da bodo osnovne silnice, ki bodo usmerjale našo in evropsko družbo po koncu pandemije, čim bolj podobne tistim iz časa pred njo. V podrobnostih bi se bržkone našla med nama tudi kakšna razlika. Vendar kot vernik v parlamentarno demokracijo, kot je bilo verjetno očitno že iz kakšnega prejšnjega prispevka, sorazmerno z nejevoljo spremljam pripisovanje božanskih atributov oblastnikom v času krize, ko so jim ljudje v zameno za ohranitev življenj pripravljeni skoraj brezpogojno zaupati.

Da ne bo pomote, tak trend se je iz razumljivih razlogov v rekordnem času razpasel skoraj povsod po zahodnem svetu in le upati je, da ne bo postal kaj trajnejšega.  Kot po naravi svobodoljubnemu človeku mi gre vsaj malo na živce, če mi politiki žugajo. Pri tem pa je popolnoma vseeno, ali prste visoko dvigujejo Jelko Kacin, Angela Merkel ali Viktor Orban. Resda druga to morda počne najspretneje od trojice, vsebina pa ni drugačna.

Konstruktivna nezaupnica – neprijetna besedna zveza

Po drugi strani mi je kot zgodovinarju jasno, da so krize, ki jih v osnovi poganja motor neobvladljivega strahu (in koronavirus nedvomno vzbuja tak strah), poleg vsega drugega tudi odlična priložnost za zaslužek, posebej če gre za produkte ali storitve, ki naj bi po splošnem mnenju prispevali k ublažitvi krize. Zato mi še na misel ne pride, da bi dal roko v ogenj, da v Sloveniji ni nikomur prišlo na misel v svoj prid obrniti želje javnosti po najbolj vročem predmetu poželenja ta hip (pri čemer niti nima lepote, da bi ga hoteli gledati).

Kljub temu sem bil nemalo začuden, ko je oni dan sorazmerno neškodljivo besedo “interpelacija” v zelo kratkem času zamenjala besedna zveza “konstruktivna nezaupnica”. Ne najmanj zanimivo je bilo njeno pojavljanje v ustih človeka, ki je pred tremi meseci dokaj neslavno (in predvsem neizsiljeno) zapustil svoj kapitanski položaj.

Dobro, žalostna resnica je, da imam v slabem spominu dosedanji uspešni konstruktivni nezaupnici iz aprila 1992 in marca 2013, pri čemer je bila zlasti prva za nadaljnji razvoj precej usodna. Ampak še bolj nenavadno je, da v sedanjih razmerah in komaj dober mesec dni po zamenjavi vladne posadke takšna zamisel v javnosti niti ne obvelja za ne vem kakšno čudaštvo.

Dve slovenski značilnosti

To vsaj meni pove dvoje. Prvič se vnovič kaže, da je slovenska politika z družbo vred med bolj razdeljenimi na celini, najbrž tudi širše.  To ni posebej presenetljivo, saj o tem na Časniku pisarimo vseh deset let obstoja. Zakaj bi se  kaj tako zakoreninjenega nenadoma spremenilo?

Se pa Slovenija s tem uvršča med okolja, ki so trenutno vseeno izjema. Celo v Izraelu, ki ga je najedala dolgotrajna sprtost glavnih političnih igralcev, se je v času koronavirusa izvalila velika koalicija. Čeprav ostaja nekoliko grenak priokus, da je premier Benjamin Netanjahu položaj izkoristil tudi za vsaj začasno rešitev svojih pravosodnih zagat.

Po drugi strani se s podobnimi težavami kot v Sloveniji, spet ne presenetljivo, ubadajo v Romuniji. Tudi tam je za politiko po dvoumni in “ukradeni” revoluciji konec leta 1989 značilna precejšnja razdeljenost, čeprav so celo v tej državi videli več menjav oblasti kot pri nas. Odraz takšnega splošnega stanja je, da je opozicija še ob začetku tegob s koronavirusom izglasovala nezaupnico vladi liberalca Ludovica Orbana, četudi je  slednjo pod pritiskom predsednika republike in splošnih razmer nato nekako izvolila nazaj. Drug primer takšne sprtosti, ki je niti koronavirus ni ustavil, znajo biti Združene države Amerike, kjer so sploh pogledi na notranjepolitične zadeve v zadnjem desetletju in pol med glavnima strankama šli daleč vsaksebi. Trenutno jih lahko razbiramo v različnem odnosu republikanskih in demokratskih guvernerjev do vnovičnega zagona javnega življenja.

Zaupanje (vsaj delno) na preklic

Slovenija na tej točki torej ni povsem osamljena. Je pa še en vidik izjemno hitre nadgradnje grožnje z interpelacijo zoper posameznega ministra v grožnjo s konstruktivno nezaupnico. Poraja se občutek, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Kar je za demokracijo seveda vsaj tako slaba popotnica kot možnost, da bi se kdo pri oblastnem koritu preveč navadil skoraj božanskih atributov, ki mu jih je proti pričakovanjem podelila sedanja kriza.

K sreči verjetno v zadnjih desetih letih nihče ni za sprejemljivost menjave oblasti kot naravnega pojava v najširših krogih volivcev naredil toliko kot ravno Marjan Šarec z rokohitrsko razpustitvijo svoje posadke. Po drugi strani je potrebno (vnovič) poudariti, da je visoka javna podpora soočanju vlade s koronavirusom, kot drugod po svetu, izrazito pogojena s sedanjim položajem in z občutkom ogroženosti pri dobršnem delu prebivalstva. Omenjeno seveda pomeni, da bo nadaljnje gibanje te podpore odvisno tudi ali celo predvsem od subjektivnega pogleda na to, kako se vlada spopada s krizo. Tudi pri nas bo morala slednja zato med drugim paziti, da ne bi zamujala s sproščanjem ukrepov, ko in če bo pravi trenutek za to.

19 KOMENTARJI

  1. Ob sproscanju ukrepov, kar podpiram in to v smeri Avstrije, ne pa Italije, kjer je glede epidemije se zmeraj tezko in mora biti bolj previdna, naj bo vendarle jasno in vsaj v tem clanku tega ni cutiti, da nismo pri koncu pandemije, ampak kvecjemu koncu zacetka. Tudi Angela Merkel je o tem govorila.

    Grenko spoznanje. Ampak bezati pred njim bi bilo lahkomiselno. En vecji prenos, recimo, da se nekje spravijo krsiti prepoved zbiranj in se za 1.maja mnozicno okuzijo. Pa je drugi val epidemije v Sloveniji tu. Mimogrede se iz aktivnega zarisca, recimo negovalka dnevna migrantka v Trst, virus spet vnese v Slovenijo in zacne kroziti. Jasno, turizem in potovanja ob odpiranju so kot narocena za novi val.

    Torej, ne se slepiti. Drugi val epidemije bo prisel. In tretji in… In ni razloga, da bi bil drugi manj nevaren ali potencialno usoden od prvega. Prekuzenost prebivalstva je prakticno nicna. Tudi na Svedskem, kjer je to strategija. Cudna, blago receno. Bergamo se nam lahko se vedno zgodi…

    Back to normal ni na vidiku, g. Ales Maver. Sproscanjem ukrepov bojo nujno sledila zaostrovanja. In sproscanje ne sme biti preveliko. Socialna razdalja 2 metra mora ostatiti. Prepoved mnozicnih prireditev. Nocnih klubov, koncertov ipd. Pa maske in razkuzevanje tudi.

    Spremljam ljudi in medije in sem zaskrbljen. Ne obnasajo se zadnje dni vec po teh pravilih, slaba so sporocila v medijih. Vse vec je ocitnih krsitev. Vsaj v Ljubljani zadnje dni tako opazam.

    Policije, da bi opozarjala in delala red, pa nikjer. Razen na cestah v kontrolah neprehajanja obcinskih mej, kar je prekomerna omejitev. Policija ne velja za prav brihtno. Ampak vseeno, a res ne razume, kaj je tu prioriteta v preprecevanju sirjenja virusa? Ljudje so si preblizu, v prevelikih grucah…

    • Ja, spet v Ljubljani: eden za drugim v vrsti stojijo pred prodajalno sladoleda – brez mask; množično kolesarjenje po ulicah – večina brez mask; je bila “prireditev” prijavljena – seveda ne, saj v nobenem primeru ne bi bilo dovoljenja; je policija ukrepala?

  2. “udi pri nas bo morala slednja {vlada} zato med drugim paziti, da ne bi zamujala s sproščanjem ukrepov, ko in če bo pravi trenutek za to.”

    Morda bo še bolje, če ukrepe sprosti še prej?
    Človek si namreč ne more kaj, da ne bi nestrpnežem, ki na vso moč gobezdajo, kako jih ukrepi prizadenejo, privoščil, da jih virus še enkrat, a tokrat pošteno ošlata, da bo mir pred njimi…

  3. Se ne da pomagat.
    Ko bo zmanjkalo denarja, ne vem, če bo treba še prav dolgo čakati, bo upam zavladal razum in se bomo vrnili k stroki.
    Upam, da bo Janša hitro uvidel, da tako ne gre. Ali pa bo nadaljeval tako naprej, ker vi to želite.
    V tem primeru je dokaj jasno, da do jeseni ne bo več na oblasti.

  4. Menim, da so pozivi LMŠ h konstruktivni nezaupnici vladi odraz komedijantovih teženj (in seveda teženj prikritih in vidnih levičarskih političnih akterjev ob njem), da bi si komedijant skupaj s pajdaši zagotovil čim več medijske pozornosti.

    Potem ko je komedijant pred tremi meseci samovoljno odstopil in pustil svoje zaveznike na cedilu, prepričan, da bo kasneje na njihov račun sam profitiral, je njegova umetno nabildana medijska priljubljenost v stvarnosti nemudoma padla na dno.
    Komedijant je zavozil vse, kar se je zavoziti dalo, da niti vsemogočen, levičarsko pristranski medijski stroj ne more več zloščiti njegove medijske podobe in mu dvigniti priljubljenosti.

    Edini način, da komedijantova politična struja sploh še obstane na radarjih volivcev, je ta, da komedijant, seveda ob nedeljeni podpori levičarsko pristranskih dominantnih medijev, z varnega opozicijskega položaja, čimbolj intenzivno pljuva po politični konkurenci ter jo blati in pribija na križ, da bi tako morda vplival na javno mnenje ter zmanjšal hitro rast priljubljenosti politične konkurence med volivci.

    Ob komedijantovem odstopu se je zelo jasno pokazalo, da so prejšnjo vladno koalicijo na silo sestavili volilni poraženci in prevaranti. Popolnoma so povozili voljo največjega deleža volivcev, da so pod komedijantovim diktatom lahko prevzeli oblast. Ko jih je nato slednji gladko odpikal, se nekateri od šoka ne morejo zbrati. Židan kar ne more dojeti, da ne sedi več na tistem udobnem oblastnem prestolu v parlamentu.

    Sicer ne vem, kje in koga je gospod Maver srečal, ki je Janševi vladi pripisal božanske atribute.
    Ali je morda to, da je marsikdo, tudi predsednik slovenske države, javno pohvalil hitro in učinkovito ukrepanje nove vladne ekipe v kriznih razmerah epidemije smrtonosne bolezni, po Maverjevo že pomenilo pripisovati vladi božanskost? Ali je to, da imamo v državi relativno (pre)malo žrtev novega koronavirusnega obolenja, dovolj, da se vladi cinično podtika božanskost?

    Ugotavljam, da je nekaterim veliko lažje izkazovati lastno cinično distanco do kriznih razmer, kakor da bi izpovedali hvaležnost, ker se epidemija v Sloveniji ta hip ne odvija po najbolj črnem scenariju.

    Za najbolj črn scenarij so obstajale celo dosti večje možnosti, kot za takega, ki smo mu sedaj priča.

    Komedijant je ob svojem odstopu definitivno planiral drugačen potek dogodkov, kakor so se ti nato odvili.
    Če bi zadeve stekle po komedijantovem peklenskem planu, bi v Sloveniji sedaj žrtve COVID-19 preštevali v stotinah, če že ne v tisočih in imeli bi popoln gospodarski kaos. Vprašanje, koliko in kaj bi prebivalci Slovenije sploh še lahko kupovali v trgovinah.

    Komedijant je namreč vse svoje upe stavil na to, da po njegovem odstopu nikomur ne bo uspelo povezati se v novo vladno koalicijo v obstoječi sestavi parlamenta, čemur bi sledile predčasne volitve.

    Ob razvijajoči se epidemiji volitev ne bi bilo mogoče izvesti, saj bi bilo kaj takega, zaradi omogočanja širjenja okužb, preveč tvegano celo po mnenju tedanjega vodstva NIJZ. Država bi tako padla v daljše obdobje brezvladja, ko bi komedijant, seveda z nekakšnimi izrednimi pooblastili, še vedno nekako obstal na oblasti.

    Medtem bi se okužbe bolj ali manj nemoteno širile med ljudmi, kajti komedijant, po navodilih tedanjega vodstva NIJZ, ne bi hotel širiti panike in bi v vseh ozirih prepozno in napačno ukrepal. Okuženi ljudje brez znakov obolenja bi se nemoteno gibali kjerkoli po državi ter neovirano širili smrtonosne okužbe. Zdravstvene ustanove bi ostale brez vsakršne zaščitne opreme, saj je komedijant vnaprej ni zagotovil, v kriznih okoliščinah pa je niti ne bi bil sposoben zagotoviti. (Po mnenju tedanjega vodstva NIJZ navadne kirurške maskice ne ščitijo pred okužbami, zato nošnje maskic itak ni priporočalo). V pomanjkanju zaščitne medicinske opreme bi se okužbe najbolj širile prav v zdravstvenih ustanovah, kamor bi se oboleli množično in nekontrolirano zatekali. Slovenski zdravstveni sistem bi pod prevelikim navalom bolnikov klonil najkasneje v treh tednih. Respiratorjev bi zmanjkalo še prej. Ljudje bi množično umirali, ker v bolnišnicah zanje ne bi bilo prostora in ne bi bili deležni nikakršne zdravniške pomoči.
    Takšen bi bil peklenski scenarij po komedijantovo.

    Tudi zgodovinar, ki se ne spozna na epidemiologijo, bi si z malo domišljije zmogel načrtati peklensko črn scenarij. S takim scenarijem v glavi bi bil zgodovinar gotovo manj cinično distanciran od kriznih razmer in bolj hvaležen za “božanskost” vladne ekipe pod Janševim vodstvom.

    Za vse, ki se počutite silno utesnjeni na območjih svojih občin – če niste opazili, se vladni ukrepi postopoma že sproščajo.

    Ostali, ki nam ni tako težko malo potrpeti, upamo, da bodo omejitve gibanja vsaj še nekaj časa obstale, vezane vsaj na območje regij, če že ne na občine.
    Pa zdravi ostanimo!

    • Vanja, se niste prepoznali? Vi in vaši somišljeniki ste tisti, ki vladi pripisujete božanskost. Na vas misli.
      V svoji sveti popadljivosti ste spregledali, da avtor do Janše ali do desnice nasploh ni bil nikoli ciničen in mu to povsem po krivici očitate.
      Razumem, da po dolžini komentarja sodeč je težko držat tolikšen jezik za zobmi.
      Ampak tole skakanje iz grmovja na kogarkoli brez razlike, le glede na trenutno dojemanje komentarja, brez konteksta, brez razmišljanja, je pa nevredno.

      • Zdravko,
        morda se tega res ne zavedate, toda nova vlada, ki je nastopila mandat 13. marca 2020 – pustimo ob strani, da je po sili razmer nastala pod Janševim vodstvom, ker je bil ravno Janša v danem trenutku edini sposoben zelo hitro pogajalsko uskladiti različne težnje štirih političnih strank – je bila zame popolnoma enakovreden ‘deux ex machina’, kakor za vas in gospoda Maverja.

        Če vi ne znate biti niti malček hvaležni, ne le vladni ekipi, ampak vsem sodelujočim, ki z različnimi ukrepi proti neobvladljivemu širjenju okužb, še vedno rešujejo tudi vaše zdravje in morda tudi življenje (očitno zaenkrat še niste zboleli!) ter se neprestano samo pritožujete nad gospodarskimi ukrepi, ne da bi uvideli, kakšni drami smo se za las izognili, je to vaš osebni problem.

        Očitate mi popadljivost. Svoje popadljivosti seveda ne zaznavate.

        Zakaj vi enkrat ne tiščite svojega jezika za zobmi, nadvse prijazni Zdravko?

        • Aleš Maver je napisal dober komentar. Precej manj kritičen od mene, pa ste mu očitali cinizem!
          Neprimerno!
          S tem zaključujem to jaro kačo od razprave.

    • Obcinske ali regionalne zamejitve so zelo nebistvene, Vanja. Zelo nebistvene. V cem sem jaz komurkoli nevaren, ce grem v samotne gozdove ali na hrib neke druge obcine? Drevesom, praprotim, cebelam, metuljem?

      In zakaj bi bilo bolje, recimo, da sem kuzen nosilec virus, ce ob svojem spanciru okuzim 10 Ljubljancov od tega, ce okuzim 1 osebo na Bledu ali v Bohinju. Torej na eni strani 10 novih zarisc proti enemu novemu.

      Obratno po mojem drzi, mnogo bolj nevarno je prej omogocanje prostega sprehajanja znotraj svoje obcine, ce se to dogaja na nevaren nacin. V Ljubljani, tudi na njenih zelenih povrsinah, se to dogaja. To je moje izkustvo. Ker nas je 300.000. Ker se nekateri neprimerno obnasajo. Ker ni nikjer policije, ki bi delala red. Nasprotno, policija stoji na cestah in lovi avte, ki grejo v sosednjo obcino. Kot da so avti kuzni, ne pa ljudje, ki niso v varni razdalji in ki brez zascite kihajo, kasljajo in glasno govorijo naokoli!

      To je nonsens! Prav jezen sem, ko o tem razmisljam!

  5. Se to. Iz prve roke vem, da je Bled ves cas prazen. Sprehajalna pot oz cesta okoli jezera je najmanj 8 metrov siroka, torej omogoca varno srecevanje pescev tudi ce hodijo 2 po 2 vstric. In tudi na dan, ko so zupani Bleda, Kranjskega gore in Pirana zagnali paniko, da so v njihovih mestih trume Ljubljancanov, ki bojo okuzile domacine, iz prve roke vem, da je bilo ljudi nekajkrat manj kot na obicajno pomladno soboto. Zavajanja in histerija, skratka. In naslednji dan je prisla prepoved prehajanja obcinskih mej.

    No, v cem je fora? Kaj smo v smislu preprecevanja epidemije pridobili, ce blejsko jezero totalno zapusceno? Kaj za Bozjo voljo?

    Samo da nas kuzne Ljubljancane ne bo kdo silil, da moramo poleti svoje pocitniske novce potrositi na Bledu, Kranjski gori ali Piranu. To bi bilo pa visek! Jaz grem v Dalmacijo, ce me le Hrvaska tja spusti.

    • IF,
      seveda razumem, da je v Ljubljani težje najti kotiček, kjer ne srečaš nikogar, kot kje drugje po Sloveniji. Včeraj smo se v družini pogovarjali, kako se v Ljubljani relativno hitro pride iz centra mesta do meja drugih občin.
      A poznam Ljubljančane, ki se tudi v danih okoliščinah čisto dobro znajdejo in si vsak dan privoščijo samotno rekreacijo na območju občine. Njihove destinacije vam seveda ne morem razkriti, ker potem ne bo več samotna 😆

      Le kako bi takšni nepotrpežljivi ljubljanski razvajenci zmogli preživeti dva meseca v Bergamu ali v kakšnem drugem večjem mestu drugje po svetu, kjer kosi COVID-19 smrt?

      Ne bodite otročji, nihče vas ne bo silil, da pojdite na Bled ali v Piran, če boste hoteli iti v Dalmacijo, kot ste hodili doslej.
      Bog daj, da vas bodo Hrvati voljni sprejeti.

      • Nimamo situacije kot v Bergamu, Vanja. Zelo malo ljudi je covid19 pozitivnih oseb trenutno v Sloveniji, Vanja. Celo v Ljubljani. Se najvec jih je v domovih za ostarele in zdravstvenega osebja.

        Covid19+ morajo biti izolirani, glede na razmere, ne cela Slovenija.

  6. Dejstvo je, da vlada zaenkrat dobro opravlja svoje delo. Zajezila je širitev okužb, omejila število žrtev in sprejela interventne ukrepe za blažitev gospodarskih posledic teh nujnih ukrepov. Začelo se je tudi s sproščanjem ukrepov. To je tudi vse, zato je cinizem o božanstvu odveč in nedobronameren. Vlada preprosto opravlja svoje delo tako, kot se od nje pričakuje. Kar pa nekaterim ni všeč, zato cinične opazke.

    Seveda pa zadeva z virusom še zdaleč ni končana. Ne pri nas, ne v svetu. Je še preveč neznank. Verjetno bo še nekaj časa treba živeti z njim ter z večjimi ali manjšimi omejitvami. In seveda tudi z malo manj blaginje. Toda lačen ne bo nihče. Vsaj v Evropi ne.

    • Vlada JJja je zelo dobro zajezila epidemijo. Glede na to, da je Sarceva vlada v odstopu zamudila z ukrepi, celo odlicno. Da, zadeva z virusom ze zdalec ni koncana, Tine. Je pa taksna, da vecina drzav Evrope, ki je imela stroge omejitve in je trenutno epidemija v znatnem upadu, te omejitve spravlja v povsem druge okvire. Morda bo treba ukrepe spet zaostriti, ce ne prej, jeseni, ampak zdaj res ni razloga, da vse stoji in da imamo ukrepe za ekstremne akutne razmere.

      Avstrija in Hrvaska ukinjata omejitve gibanja drzavljanov znotraj drzave. Zakaj tega ne stori Slovenija?

      Zakaj v Sloveniji se vedno stoji javni promet? Niti v Italiji in Spaniji ne stojita.

      Zakaj Slovenija ne odpira muzejev in galerij, niti tega ne najavlja? V cem je problem?

      Zakaj drugod lahko odpirajo sole in vrtce, v Slovenija pa le razmisljajo o tem in kot Kacin pravi, cakamo kaksne bojo izkusnje tistih, ki bojo sole odprli? Halo! A bojo vrtce in sole odprli junija, za 14 dni? Kako bo z znanjem, kako z ocenami? Kdo bo pazil otroke? Stari starsi, ki so ogrozena populacija? Da bi vsaj razmisljali o podaljsanju solskega leta. Ampak tega pa nocejo….

      Ukrepi so bili nujni, ampak ni razloga, da tisti del, ki trenutno, glede na razmere, ni nujen, ni odpravljen. Ob vedenju, da bo spet uveden, ce bo treba. In da se naprej velja socialno distanciranje in maske in dezinfekcija

  7. Ce bojo tako bremzali, potem je najlazje, da vse ostane zaprto se nekaj let. Z vidika epidemije je tako seveda najbolj varno. Ampak zivljenje ni samo epidemija in nobenega zivljenja ni brez rizikov. In drugod po svetu je v glavnem desna politika tista, ki spodbuja rahljanje ukrepov, odpiranje. Vsaj poizkusiti bi veljalo.

Comments are closed.