Ni treba biti prijatelj svojega otroka, četudi se lepo sliši

6
545

Predlagala mi je, da naj pišem o tem ali je mama lahko otroku prijateljica. Občutek sem dobil, da želi biti petintridesetina mamica prijateljica svojih štirim otrokom. Prvi vstopa v najstniška leta.

Ni treba biti prijatelj svojega otroka, četudi se lepo sliši

Precej moderno je danes reči, da smo s svojimi otroki prijatelji, najboljši prijatelji, zaupni prijatelji. Kaj bi lahko bilo slabega na tem, če sva z otrokom najboljša prijatelja? Nekam logično in otrokom prijazno se sliši. Otroke imamo tako radi.

V resnici se sliši všečno in zelo dobro. A ni dobro. Predvsem za otroka ne. Prijatelji – če so pravi, zaupni prijatelji – si med seboj povejo vse tegobe, strahove, slabe odnose, grde misli, se menijo o takih rečeh, ki pač niso za otroke. Pogosto so to stvari, ki morajo ostati med prijateljema, v zelo ozkem krogu. Otrok vsega tega ni zmožen nositi, ker je … pač otrok. Otrok ni zrel ne intelektualno, niti čustveno, tudi ne moralno, da bi lahko bil deležen vseh teh skrivnosti. Otroci naj imajo prijatelje med vrstniki.

Če želi petintridesetletnica prijateljico, naj jo poišče med petintridesetletnicami (ne med petintridesetletniki!), tudi petdesetletnicami, če hoče, otroke pa naj raje pusti pri miru, kar se prijateljstva tiče. Naj jim bo preprosto to kar je: mama.

Še prej pa naj bo žena svojemu možu, taka, ki ga ljubi in spoštuje, ki se trudi, da v edinosti z njim vodi otroke, kar pomeni, da jih pripravlja na realnost življenja. Realnost življenja pa je težka, viharna, trda, boleča, včasih tudi nefer. Naloga očeta in mame je, da otroke vodita v pravi smeri, da se naučijo, kaj je prav in kaj narobe, da jih disciplinirajo in socializirajo. Oče in mama vesta (naj bi) kaj je za otroka prav, on pa ve kaj je zanj “fajn”.

Popuščanje v zameno za všečke

Včeraj sem opazoval vnuka. Na mizi je bil zajetna škatla čokolade, pravzaprav “afterejti”. Vnuček jih je želel basati v usta, mama pa ni dovolila. Eno, dve ploščici in konec. Trdo zanj. Je težil in silil.

Jesti čokolade je “fajn”, a mama ve, da to zanj ni dobro. Zato ni pustila. Ali bi mu njegov prijatelj iz šole tudi prepovedal “afterejte”? Ne. Mama, kot mama, pa je.

Otrok bi seveda raje “fajn” kot prav, kot pravi Vesna Vuk Godina, a prav je, da je prav in ne “fajn”. Otrok niti ne loči med tema dvema pojmoma. Mama in oče pa (naj bi).

Ali mama – prijateljica, če želi dobiti všeček, ne bo popustila pred zahtevo osemletnika po “fajn”? Bo. Če ne, ne bo všečka in ne bo prijateljstva. Mali jo bo mali “odprijateljil”, če povem po “obrazo-knjižno”.

So za starše učitelji lahko kreteni?

Ali se je fino učiti matematiko? Ni. Meni to nikoli ni bilo prijetno. Niti je nisem maral. Raje sem se s prijatelji podil po bližnjem gozdu. Pa sem se učil matematiko? Sem, ker sta oče in mama tako ukazala. Če bi vprašal prijateljčka z ulice, bi me seveda podprl. Ker je tudi on ni maral.

Stalno sem se tudi pritoževal nad učiteljem, ki je imel neumna pravila glede hitrosti pisanja testov. Pa ni pomagalo. Ker je bila “defoult” očeta in mame (defoult = prevzemna nastavitev staršev), da podpirata avtoriteto učitelja. In tudi vse druge avtoritete.

A imajo učitelji vedno optimalno postavljena pravila in jih dosledno upoštevajo? Ne. Trudijo se, mnogi jih, a nihče ne v vseh situacijah, v vseh odtenkih. Tako je z vsemi nami.

Če sta oče ali mama, ki si prizadevata biti zaupna prijatelja svojega “sončka”, učitelja, ki v neki situaciji ni bil dosleden, pred otrokom ozmerjata s “kretenom”. Pogosto ne da bi sploh poslušala še drugo plat zgodbe.

Ker je naš prijatelj – “sonček” tako rekel. Njemu seveda stoprocentno zaupava ali pa se delava, da zaupava. Da dobiva “všeček” in da naju “sonček” ne “odprijatelji”.

Učitelju tako – lahko čisto po krivici – vzameva avtoriteto. In vsem drugim avtoritetam tudi vzameva avtoriteto. Tudi sama sebi.

Potem se bosta pa čudila, da najstnik nikogar ne posluša. Niti očeta, niti mame. Četudi so že od malega najboljši prijatelji.

Foto: Marcus NetoUnsplash

6 KOMENTARJI

  1. Ali je kdo razjasnil, KDO v odnosu na starše, kot je to splošno samoumevnostno razumljeno, sploh je? Nič ne kaže. Sama destrukcija Resnice o nas samih. Morda se vam da posvetiti 5 minut sebi? Potem natančno preberite pesem:
    BiUmna Osmislitev

    Se učlovečenje z združitvijo zgodi,
    ko rast v delitvenih pogojih zaživi
    ali
    misel, o življenju se v semenu uredi,
    in združitev z jajčecem embrio kali?

    Se misel, nje in njega, v eno, skupno združi,
    ali edinstvena/delitvena se rast v sebi uredi?
    Se res tako godi, kot rastlinska vrsta govori,
    da seme v ustreznostih ciklično, naprej živi?

    Drči življenj Bilijarde k večnosti,
    brez zlobne sile kake bojevitosti.
    Umno je osmišljanje, kar se zgodi,
    da življenja se resnica v sebi utrdi.

    Družno gre na pot, semenčece, s krvi,
    v spermi, njih, semen, milijone mrgoli.
    Se z mislijo človeka v BiUm, v sebe, uredi
    v pogojih jajčeca, kjer rast v delitvi se godi.

    Ni združitve, dveh v eno!
    Je združitev dveh za eno,
    da rast v delitvenih razmerah mirnih,
    človeka uredi, v milijarde celic umnih.

    Ne bi bilo dileme, če je nebi, povzročali,
    obe, duhovno/materialna, dve nevednosti,
    ker v nerazumnem, stráhu in pogoltnosti
    resnic življenja nočeta sprejeti večnosti.

    K BiUmni vse teži popolnosti,
    ko BiUma v človeka stasu videti še ni,
    prva celica se v sebi zarodi,
    popolni misli v osmišljanju sledi,
    človeka misel materializira se k večnosti.

    Ja bo treba misliti in pravilno, kot je razumeti. Bo pisanje: “Koliko “afterejtov” dopusti otroku mama in koliko njegov prijatelj?”ostalo takšno kot je?

  2. Imam edinko, žal. Vsi trije smo si želeli, da ne bi bila sama, a očitno je Bog tako hotel. Ali dopustil. In to mene in vse nas tri zelo zaznamuje. Glede ločevanja mam in prijateljev se zelo strinjam. Jaz se ne oziram na to, kaj mu dovoli ali da babica ali njena prijateljica. Če jaz vem, da nakaj zanjo ni dobro, ji mirne vesti prepovem. Čeprav me potem sovraži (je že najstnica)… Problem pa imam, oziroma ona, ker je edinka in se ni vajena borit zase, se pogovarjat (pogajat!) z otroci (do vrstnikov nisi tako domač kot z bratci) in se kregat z njimi. Zato vidim, da se ne zna postavit zase. Je pa precej prijazna in jo imajo sošolke, prijateljice rade. Samo pogosto potegne ‘ta kratko’. Zato se mi zdi prav, da ji pomagam. Ko mi pove ali slučajno pogruntam, kaj se je med njo in prijateljico/icami zgodilo, ji poskušam povedat, kako naj reagira: naj pove, da ji to ni prav (in naj ne bo tiho ali pa se krega), da ima tudi ona svoje ‘želje’ in naj upoštevajo tudi njo , naj vztraja tudi ona, ampak da je prav, da se ‘uskladijo’ (da tudi ona ne vztraja na svojem ‘do bitke’). Včasih se mi zdi, da se preveč vtikam v njena prijateljstva, še večkrat pa ugotavljam, da je prav kar delam – svetujem ji. Saj bi jo sicer povozili! Ker nima bratcev ali sestric, nima izkušenj ‘borbe’, zato je med vrstniki pogosto kot ovca med volkovi (ne pretiravam veliko) in če ji ne bom pomagala z nasveti, razmisleki, bo imela celo življenje probleme s tem, da jo bodo drugi povozili. Vem, ker imam sama podobne probleme. Upam, da se strinjate z mano. Upam, da se strinjate, da to ni že ‘prepovedano’ prijateljstvo s hčerjo.

  3. Kaj je prijatelj ? Kdo je prijatelj ? Jaz imam svoje otroke za najboljše prijatelje . Prijatelj ti pove, kaj resnično misli, da je zate dobro. Prijatelj joče s tabo, se s tabo smeje, veseli se tvojih zmag in je žalosten ob porazih.
    Ko zboliš, zate skrbi, ko si odsoten, je s tabo v stiku. Ko te sreča, te je iskreno vesel. Ko si izbereš partnerja, ti na diskreten način pove , kako ga on vidi kot tvojega partnerja, zaupa ti svoje skrbi in jih utemelji . Ko potrebuješ denar, ti ga da, ker ve, da veš, da ga težko zasluži in ga boš smotrno porabil. Če ga nima, boš razumel in se boš znašel drugače ali pa potrpel brez. Ko narediš napako te opozori, ker je tvoj prijatelj in ti želi dobro . ….
    Zanimivo, tudi moji starši so mi še vedno ob ženi , bratih in sestrah , najboljši prijatelji. Pa imam tudi takih , klasičnih , kar nekaj.
    Ja, jaz sem s svojimi otroki (in njihovimi partnerji) , bil vedno prijatelj. Morda starejši prijatelj, a so me tudi oni vedno jemali tako . Bogu se priporočam, da bi z njimi in vnuki do prestopa v večnost in še tam , ostal v tem odnosu, saj, prijateljstvo je ljubezen .
    ps
    Kaj je že Jezus rekel o prijateljstvu ? (Geslo škofa Jamnika..)

    • Skoraj ne morem verjet, da je to možno !?
      Navadno se to dvoje izključuje, zato je nastal ta članek, se mi zdi.
      Prepotreben članek!
      Hvala.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite