Laris Gaiser: Kitajska ob širjenju epidemije pokazala upravljavsko nesposobnost

11
Laris Gaiser: Kitajsko krizno upravljanje med koronakrizo bi lahko imelo usodne posledice za tamkajšnje politične voditelje. Nezadovoljstvo s sistemom, ki ga je med krizo izrazilo prebivalstvo, vse težje nadziranje informacij, ki so v svet prinesle zavest o obstoju notranje opozicije, ter zavedanje voditeljev komunistične stranke o neoptimalnem obvladovanju krize od izbruha okužbe so dejstva, ki odpirajo zanimive politične scenarije.

»V mednarodnih odnosih štejeta le moč in interes. Vse preostale socialne in politične kategorije so uporabljene zgolj kot sredstvo za dosego cilja. Gre za olepšane izgovore idealističnega pristopa, za katerimi se skriva le Gorgona nadzora in prevlade,« je dr. Laris Gaiser med drugim povedal v uvodu v komentar tedna na Radiu Ognjišče v petek, 8. maja. Po njegovih besedah to drži na področju mednarodne politike, znotraj držav pa »se družbeni sistemi oblikujejo okoli določenih vrednot in oblast, ki ne spoštuje temeljnih načel, prej ali slej izgubi svoj položaj. Režimi, ki ne spoštujejo človeka kot inteligentnega bitja z dušo oziroma ne spoštujejo človekovega dostojanstva, so zapisani propadu«.

Kitajska ob širjenju epidemije pokazala upravljavsko nesposobnost

Po njegovem mnenju kriza zaradi koronavirusa ni bila sprožena namerno, prepričan pa je, da bodo posledice imele močan vpliv na politično prihodnost sveta.

»Eno najpomembnejših posledic bi lahko utrpela kitajska komunistična partija. Ta je ob izbruhu virusa naredila vse, da bi najprej zavarovala svoj ugled, šele nato življenja lastnih in tujih državljanov. Avtoritarni enopartijski sistemi so naravnani na lastno preživetje. V Ljudski republiki Kitajski se to še bolje razume ob prebiranju ustave, v kateri zelo jasno piše, da so vse inštitucije in sistemi podrejeni slavi in uspehu komunistične partije, ne naroda ali države.« Kitajska je z ravnanjem ob širjenju epidemije covid-19 znova dokazala upravljavsko nesposobnost in institucionalno neučinkovitost, zaradi česar je ogrozila celotno človeštvo. Podobno se je že dogajalo v zadnjih dveh desetletjih, saj so tudi epidemije SARS, prašičje in ptičje gripe izvirale iz Kitajske.

Covid-19 bi lahko postal kitajski Černobil

Posledice bi bile lahko po mnenju dr. Gaiserja daljnosežne: »Epidemija covid-19 bi lahko za Peking postala to, kar je bil Černobil za Sovjetsko zvezo: začetek konca komunistične oblasti. Černobil je sprožil notranja trenja v političnem sistemu, spodbudil je mednarodni svet k večjemu pritisku na Moskvo, oblikoval je veliko nezaupanje državljanov Sovjetske zveze do delovanja lastnih inštitucij. … Peking se bo z vsem tem moral soočati znotraj še slabših razmer, saj je na politični ravni pričakovati krepitev nacionalističnih pritiskov, polarizacijo, radikalizacijo ter povečanje družbenih in geopolitičnih konfliktov. A prvih udarcev bo Ljudska republika Kitajska deležna prav na področju, na katerem je najbolj ranljiva: na gospodarskem.«

Recesija, ob tem pa preoblikovanje gospodarstva

Sledila bo gospodarska recesija, vendar ne le zaradi zaprtja domačega gospodarstva, še huje bo na področju mednarodnega sodelovanja. »Številna globalna podjetja so utrpela veliko škode, ker dostava iz Kitajske ni bila mogoča. V prihodnjih letih bomo priče znatnemu preoblikovanju proizvodne verige po celem svetu. Podjetniki bodo začeli bolj ceniti delovanje pravne države in varnost proizvodnje kot pa dobiček.«

Neučinkovito domače gospodarstvo, zmanjšanje domačega in tujega povpraševanja, zaprtje številnih proizvodnih sistemov in odhajanje tujih podjetij, ki z odhodom rešujejo lasten obstoj, so problemi, ki bodo skupaj z zmanjšano možnostjo fizičnega gibanja podjetnikov po svetu srednjeročno negativno vplivali na družbeno dinamiko Kitajske in njeno geopolitično projekcijo v svet.

Prihaja Kitajska v slepo ulico?

»Kitajska bo v prihodnjih mesecih izgubila del svoje geo-ekonomske vloge, saj bo izgubila dober del vlagateljev in mednarodnega trga. Proti negativnim učinkom bi se lahko borila s spodbujanjem domačega povpraševanja ali ponudbe, vendar se je Komunistična partija Kitajske vedno izogibala prav odločitvi, da odpre največji trg na Zemlji, saj se je zavedala, da bi takšna poteza oblikovala močan srednji razred, ki bi sčasoma zahteval politično svobodo. … Kitajska je izvozno naravnan gigant, ker to partiji omogoča družbeni nadzor. Posledično bo Peking namesto spodbujanja notranje rasti poskusil znova okrepiti gospodarstvo z državnimi naložbami v javno infrastrukturo ter neučinkovit in korumpiran proizvodni sektor, ki je izključno v državni lasti. Javni sektor je neučinkovit in ranljiv sistem, sterilnost katerega bi zelo prizadelo podaljšano obdobje recesije zahodnega gospodarstva, saj ima Peking omejen vpliv na obnovo tujega povpraševanja, od katerega je močno odvisna njegova proizvodnja.«

Kolikšno je nezadovoljstvo Kitajcev?

Kitajsko krizno upravljanje med koronakrizo bi lahko imelo usodne posledice za tamkajšnje politične voditelje. Nezadovoljstvo s sistemom, ki ga je med krizo izrazilo prebivalstvo, vse težje nadziranje informacij, ki so v svet prinesle zavest o obstoju notranje opozicije, ter zavedanje voditeljev komunistične stranke o neoptimalnem obvladovanju krize od izbruha okužbe so dejstva, ki odpirajo zanimive politične scenarije. Kljub pred kratkim sprejeti ustavni reformi, ki je preklicala časovno omejitev predsedniškega mandata in s katero se je Ši Džinping želel okronati za novega cesarja, se lahko zgodi, da bo predsednik moral opustiti svoje sanje in v prihodnjih letih predati oblast novi generaciji politikov.

11 KOMENTARJI

  1. Res je.

    Vendar pa se upravljalsko tudi ni izkazala Evropa, pa tudi ne ZDA.

    Slepo so zaupale Kitajski 20 let in ji omogočile s takšnim načinom gospodarskega sodelovanja, ki je šlo na račun evropskega domačega gospodarstva in zdaj tudi zdravja.
    Iz Kitajske se je uvažalo vse, tudi tisto, kar ni bilo treba.
    Tudi virus.

    Poleg tega zaradi svoboščin nista pravočasno ukrepali, da bi onemogočili uvoz virusa.

  2. Kitajski virus nas je tudi podučil, da ne smejo multinacionalke odločati o svetovnem razvoju, ker zasledujejo le svoj dobiček. Ignorirajo pa okoliščine od katerih je odvisen varen in uspešen razvoj v domačem okolju.

  3. Lahko priznamo:

    Danes nam je jasno, da je lokalizem s pomočjo virusa premagal globalizem. In ne le globalizem, ampak tudi virus, ki je posledica globalizma.

    Če ne bi bilo skrajnega globalizma, ki nima zavor, tudi ne bi bilo v Evropi virusa.

  4. Podobno je z nezakonitimi migracijami.

    To pa ne pomeni, da bi imeli izkoriščevalski odnos do dalnje tujine. Ko je ta v upravičeni stiski, ji moramo pomagati, na način, ki nima negativnih učinkov v domačem okolju.