Kdo naj sploh vlada v tej »ljubi Sloveniji?«

Foto: Jožef Pavlič

Bodimo hvaležni tistim, ki so preudarno vodili Slovenijo v zelo zahtevnih časih, tudi vladi, ki jo je vodil Janez Janša. Nova pod vodstvom dr. Roberta Goloba ima sedaj priložnost, da se izkaže.

»Poslušajte torej, kralji, in premislite, poučite se, sodniki koncev zemlje. Prisluhnite vi, ki vladate množicam in se ponašate z mnogimi narodi. Zakaj oblast vam je bila dana od Gospoda, gospostvo od Najvišjega, ki bo tudi presodil vaša dejanja in preiskal vaše namene.« (Mdr 6,1–3)

Na politiko se nikoli nisem dobro razumel. Karkoli sem naredil ali napisal, sem narobe ali pa sem bil napačno razumljen. Kljub temu bom tvegal ta zapis. Zakaj? Ker se sprašujem, kako da je nenadoma tako tiho in mirno v Sloveniji, še pred meseci pa je bila podobna razviharjenemu morju. Če že ne morju, pa vsaj močno vzvalovanemu Blejskemu ali Bohinjskemu jezeru, kraškemu ponoru, divje hupajočemu motoristu na slovenskem avtocestnem križu. Slišati je bilo le nekaj: »Dol z Janšo!«

Oljčna vejica miru v golobovem kljunčku

Foto: Jožef Pavlič

Sedaj, ko je »dol«, je mirno. Novi predsednik vlade dr. Robert Golob je očitno kot istoimenska ptica po vesoljnem potopu v svojem kljunčku na razburkano obalo Slovenije prinesel oljčno vejico miru, postal glasnik te velike dobrine. A, kako dolgo? Kdo bi to vedel? Preizkušeni politik, kot je bil Winston Churchill, ki je bil malo na desni (konservativec), malo na levi (liberalec), je to gotovo vedel, a mu niti izjemna podjetnost, pogum in neustrašnost pri obrambi Anglije pred nemškim okupatorjem ni takoj po drugi svetovni vojni prinesla zmagoslavja predsednika vlade Združenega kraljestva, marveč šele leta 1951, ko so za delavsko stranko spet prišli na oblast konservativci. Slavo že, a ta je opoteča, minljiva, kratkih nog. Zato se je lotil pisanja spominov, kot so se jih že Janša, Drnovšek, kardinal Rode, naš Komendčan dr. Marko Žerovnik. V smislu: Moja pot. Tako bo za vekomaj zapisano, kaj so rekli ti ugledni in veliki gospodje. Sicer bi ostalo le pri tem, kar so zapisali v Delu, Dnevniku, Večeru … Časnikarsko gledanje, kot je tudi moje. Vprašljivo, enostransko, lahko celo pristransko. Zase lahko rečem, da vsaj resnicoljubno. Politika je tako … Je pa tudi res, česar se premalo zavedamo, da je »vse politika«, kot me je pri slovesnem kosilu v domači župniji Banjaloka opozoril moj kolega v Bogoslovnem semenišču dr. Ivan Jurkovič, apostolski nuncij v Kanadi, ki bo gostil samega papeža Frančiška. Me prav zanima, kako se bosta pogovorila o grozotah, ki so doletele domorodce, posebej njihove otroke. Tega kar ne morem verjeti, potem ko sem leta 1997 s takšnim navdušenjem v Ameriki plesal ples z domorodci plemena Potawatomi. Skoraj kot da bi bil sam Indijanec.

Slast in strast biti na vrhu

Nisem pa plesal plesa s slovenskimi politiki. Z ženo Marto sva 24. aprila po TV Slovenija 1 do konca spremljala izide državnozborskih volitev, potem pa si rekla, da tega ne bova več počela, saj si človek na stara leta želi malce več umirjenosti, vsaj nekaj ur nočnega počitka, še kaj drugega, bolj strpnega, kot je politični boj. Boj za oblast, ki je, ko si enkrat na vrhu, tako trdijo, največja slast. Še večja kot seks.

Janša je odšel brez besede

Sprašujem se, ali je to res bil za zadnjega predsednika slovenske vlade Janeza Janšo po vsem, kar se je zgrinjalo nanj? Tega ga nisem vprašal, saj nisem pri njem pri eni izmed velikih slovenskih cerkvenih slovesnosti prišel dlje, kot da mi je, ko sem ga hotel osebno nekaj vprašati, odmahnil z roko in brez besed odšel z dvorišča Družine. Pametna poteza. Res pravi politik. Tega pa ne morem trditi za njegove izjave po sodobnih javnih občilih (tvitanje). Njegove privržence v naši župniji  sem opozoril, naj mu rečejo, da naj tega ne počne več, ker mu to samo škoduje. »Saj mu rečemo, a nič ne pomaga,« so mi odgovorili.

Velikim se rado zgodi tudi kaj nevelikega

Bo že držalo, kar je ob 60. rojstnem dnevu in 50-letnici orglanja izjemnega organista, zborovodja in skladatelja Dominika Krta iz Stranj celo javno rekel v govoru v mekinjski cerkvi domači župnik mag. Pavel Pibernik. Pri tem je – simbolno – spretno uporabil italijansko reklo: velik človek, velike napake, majhen človek, majhne napake. Ko beremo o slavnih možeh, kako so imeli izjemne sposobnosti in talente, so se v določenih stvareh odlikovali, odkrivamo, da so delali tudi napake. Hvala Bogu, saj bi jih sicer imeli za polbogove. Tako rekoč popolne. Kot so imeli mnogi še do pred kratkim naše velike oblastnike vse do Milana Kučana, prvega slovenskega predsednika. A so bili navsezadnje čisto navadni ljudje z veliko obdarjenostjo in sposobnostmi, ki so jih uresničevali. Drugače ne bi prišli tako visoko, jih ljudje ne bi volili in izvolili.

Janša – dobrotnik Slovencev, a mi nehvaležni

Kot takšen se je pokazal in izkazal tudi Janez Janša. Izjemen politik, dober voditelj države, neustrašen in nepopustljiv. Nikakor ne homofob. Nobeden mu ni mogel do živega. Slovenijo je bolj ali manj srečno pripeljal do novih volitev. Dvakrat se je celo izkazal kot naš dobrotnik, ko nam je »podaril« bone. Dobro smo živeli pod njim. Mogoče, verjetno celo predobro, za kar bomo še plačali ceno. A kaj, ko slovenski Janezi ne znamo biti hvaležni. Mogoče Kučanu, Drnovšku, Türku, a da bi bili Peterletu, Bajuku, tajnici občinske SKD v Komendi … To pa ne. Pa so gotovo prvi in drugi naredili marsikaj dobrega za nas. Dr. Robert Golob bo še moral. To dobro ve. Slišal sem, da je zelo nadarjen, da je preskakoval razrede. Od vsega, kar za zdaj vem in o čemer lahko sklepam v zvezi z njim, mi je všeč njegov mirni nastop. Ton, v katerem govori. Tudi dobro in pametne stvari. Da se je vse skupaj po Sloveniji, ne glede na to, kar nas čaka – očitno ne mleko in med niti nič posebno  hudega –, malce umirilo, laže živimo in mirneje spimo.

Razkurjen borovničar

Ne razumem pa niti ne sprejemam tega, kako so nekateri gledali na Janšo. »Samo da je konec tega janšizma!« se je pridušal nabiralec borovnic, ki je bolj hodil gor in dol po skadovskih gozdovih kot nabiral na enem mestu, pri tem pa razlagal to in ono, če mu je kdo prisluhnil. Ker mi je zaupal svoje hude zdravstvene težave, se mi je zasmilil. »Dovolj je bilo tega!« je nadaljeval v zvezi z Janšo. »Tako ni moglo iti več naprej!«

Politika in branje beril

Foto: Jožef Pavlič

Bil sem tiho. »Vsakdo ima pravico do svojega mnenja,« sem si mislil. Tudi glede Janševega vodenja Slovenije. Zaradi tega ne bom šel spraševat škofa Antona Jamnika, kaj sta se menila na  Travni Gori, niti ne naših krajevnih veljakov, za katere vem, da so njegovi privrženci, celo berejo berila. Tudi Marjan Šarec ga je (ne vem, če ga še), sem ga sam videl v župnijski cerkvi v Šmarci. Prebral ga je – odlično. Prebral. Zakaj ga ne bi smel, sem si dejal, ko so se nekateri zaradi njegove kandidature za predsednika vlade spotikali ob to. Res Cerkev in politika ne gresta (ne bi smeli iti) skupaj (klerikalizem), a da kandidat za predsednika vlade, ki je povrh vsega še kristjan, to javno pokaže, ne bi smel brati Božje besede … Štajerski župnik, h kateremu naj bi (tako sem slišal) hodil na obiske sam predsednik Kučan, pa jo lahko, pridiga in mašuje. Ameriški predsedniki ob nastopu službe celo prisegajo na Sveto pismo, čeprav se potem bolj malo ali pa sploh ne držijo tega, kar piše v njem. Mogoče ga celo ne odprejo več; tega, kar so se učili pri verouku, pa je vprašanje, koliko se spominjajo in držijo.

(Ne)pričakovan Golobov kroše

Foto: Jožef Pavlič

A kot sem dejal, politika je politika. To lahko vidimo tudi pri slovenskih politikih in ljudeh nasploh. Dve leti smo poslušali grmenje in bliskanje čez Janševo vlado, zasledovanje enega in edinega cilja – strmoglaviti Janšo. Kot da bi se vse v Sloveniji vrtelo okrog njega!? Se ni niti se ne bo, bomo pa poslušali nove oblastnike, če ne bodo mogli narediti tega, kar od njih pričakujejo volivci, kako je za vse to kriva Janševa vlada. Zame presenetljivo in prezgodaj se je novi predsednik vlade dr. Robert Golob obregnil ob to, da Slovenija, kriva naj bi bila prejšnja Janševa vlada, iz skladov za okrevanje po pandemiji ne bo dobila toliko denarja, kot bi ga lahko, ker je bila v letu 2021 gospodarsko uspešnejša od ciljev, ki so jih postavili v Bruslju. Pa predlog, da naj bi Slovenci delali do 67. leta starosti? Kako naj potem mladi dobijo zaposlitev? Za mnoge zelo nadarjene Slovence, žal, postaja tujina Indija Koromandija.

Ženska, rečem ti, vstani!

Spet bodo leteli očitki z leve in desne v medijih, v parlamentu, v javnih nastopih. Očitki, kot so tisti o rdečih čevljih predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, pozdravljanje zbranih pred častno četo na vse strani na proslavi ob dnevu državnosti, nov način vodenja sej Državnega zbora, so mačji kašelj v primerjavi z resničnimi težavami, do katerih bo prihajalo v Sloveniji in jih bo treba hitro in dobro reševati. Pri tem ne bodo pomagali nabavljena ali preklicana oklepna vozila za Slovensko vojsko znamke Boxer niti ne dolgo ali kratko ali preklano krilo ali mogoče zaradi vročine dekoltiranost predsednice Državnega zbora, prepričanje dr. Nataše Pirc Musar, da je rojena celo za predsednico države, niti letanje od Poncija do Pilata ali celo do kardinala Rodeta, marveč samo eno: si sposoben ali nisi za dobro opravljanje svoje funkcije, imaš rad Slovenijo in Slovence, si pripravljen zanje vse narediti.

Ptice miru nad Slovenijo

Upam, da se vlada dr. Roberta Goloba tega zaveda, da je to sposobna izvesti, da ji lahko zaupamo. V pričakovanju, da bo po »strahovladi Janše«, kot so jo nekateri hote ali pa napačno podučeni prikazovali, zavladalo obdobju miru. Naj bodo golobi, ki se spreletavajo nad Slovenijo, znanilci tega, prinašalci oljčnih vejic, ne trnja.

Janšizem, golobizem, klakočarizem, fajonizem …

Vse dobro, mlada Slovenija, smo ob dnevu državnosti zaželeli deželi naših dedov in pradedov. Vse dobro vsem, ki jo vodijo in bodo imeli pri tem odločilno besedo. Tudi v svetopisemskem pomenu: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Posodobljeno: Dajte Robertu Golobu, kar potrebuje država, Boga pa prosite za blagoslov naše prelepe domovine. In bodimo hvaležni za to, kar je zanjo naredil Janša s svojimi ljudmi ter bo Golob s svojimi. Če že ne pomagamo pri tem, vsaj ne delajmo zgage! Toliko zaupanja pa si naši politiki že zaslužijo. Da bodo laže in bolje opravljali svoje odgovorno delo. Sicer pa bodimo lepo tiho in se ne pridušajmo celo sredi nabiranja borovnic. Da je, hvala Bogu, »konec janšizma«. Se je torej začelo obdobje »golobizma«, »klakočarizma«, »fajonizma«? S prizadevanjem, da bi Slovenijo v prihodnje vodila predsednica. Zapozneli način uveljavljanja žensk v slovenski politiki in družbi, kakršen je že znan iz Skandinavije. Doma so tako premočne, naj se izkažejo še na političnem in družbenem področju. Moškim pa kuhalnice v roke.

Ženske dvigajo glavo in …

Bog ve, kaj se nam bo še »nakuhalo« v prihodnje v Sloveniji? Ko bodo ženske odločale po svoje. Če ne bi, ne bi bile ženske. Mogoče ne bi bilo napak, da bi iz življenjepisa dr. Andreja Rahtena o dr. Antonu Korošcu razbrali, kaj si je o tem mislil ta veliki medvojni slovenski politik. Vprašali kardinala Franca Rodeta, kako na to gledajo za varnimi zidovi palač okrog Svetega sedeža, ko tudi papež Frančišek vedno više dviguje ženske v vodstvu Cerkve. 6. julija je pisalo v Delu, da jih namerava celo postaviti na nekatera vodilna mesta v organih Rimske kurije. Da bodo celo odločale o škofovskih imenovanjih. Mogoče samo poslušne ali takšne, za katere misli, da so take, potem pa se zgodi tudi kakšen Vatileaks. Slovenski se že dogaja, ko je moškim padlo srce v hlače.

No ja, vsaj za Može sv. Jožefa, zbrane okrog jezuita p. dr. Viljema Lovšeta, se ni bati. Ker zajemajo čtivo od »bojevniških mož«, ne pa od nekakšne slovenske »anarholiberalne scene«, kot se je izrazil rajni komendski krščanskodemokratski politik Pavel Ocepek. Ko je še vladal red. Moški sicer, a red. Sedaj bosta »svoboda in demokracija«. To sem rekel vsakomur, ki me je po volitvah spraševal, kako bo v Sloveniji. »Lepo. Živeli bomo v svobodi in demokraciji. V pravni državi. Dr. Robert Golob nam to zagotavlja. Tudi Tanja Fajon.« (Njen obisk 6. julija v Zagrebu je bil obetaven za slovensko zunanjo politiko, osvežitev v diplomatskih odnosih med sosedama, ki se že leta ne moreta sporazumeti glede nekaterih žgočih zadev. Mogoče pa bo ženska več dosegla kot moški?)

Treba se bo izkazati od zgoraj navzdol

Občutek imam, da mi niso čisto verjeli. A kaj sem hotel reči drugega, saj vsi to pričakujejo. Za napihovanje milnega mehurčka je še prezgodaj. Naj velja: Hic Rhodus, hic salta! Za vse od predsedniških kandidatov in kandidatk, vlade Roberta Goloba, predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, novih ministrov do nas, preprostih Slovencev. Tudi mi naredimo, kar smo dolžni, za našo ljubo Slovenijo. V Bruslju ne bodo sami od sebe. Robert Golob pa tudi ne bo mogel sam vsega dobro rešiti, potrebuje pomoč. Ne toliko v boxerjih, marveč v sposobnih ljudeh. Slovenija jih ima. Samo videti jih je treba in jim dati možnost, da se izkažejo. Nova vlada to obljublja. Naj bo uspešna! Bodimo optimisti, ne pa že vnaprej pesimisti. In sami naredimo, kar smo dolžni za našo prelepo domovino, državo Slovenijo.

Prošnja za modrost »vladarjem«

In kot zanimivost in pouk: Sveto pismo se mi je danes zjutraj, 7. julija, na god Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka, odprlo na strani 1335 pri Knjigi modrosti (II. Hvalnica modrosti), kjer piše: Vladarji naj se učijo modrosti.

»Poslušajte torej, kralji, in premislite, poučite se, sodniki koncev zemlje. Prisluhnite vi, ki vladate množicam in se ponašate z mnogimi narodi. Zakaj oblast vam je bila dana od Gospoda, gospostvo od Najvišjega, ki bo tudi presodil vaša dejanja in preiskal vaše namene.« (Mdr 6,1–3)

Prispevek izraža osebno mnenje človeka, ki ni bil nikdar v nobeni stranki, mu je pa veliko do tega, da je Slovenija uspešna v vseh pogledih, predvsem pa, da Slovenci živimo v miru, slogi, medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. V svobodi, demokraciji in v pravni državi, kot nam zagotavlja nova vlada. Pomagajmo ji, da bo tako. To je naša državljanska dolžnost. Verni ljudje tudi molimo za to. Da bi naši oblastniki dobro, modro in preudarno vodili Slovenijo v zelo zahtevnih časih. Bodimo pa hvaležni tistim, ki so za to že veliko naredili. Tudi vladi. ki jo je vodil Janez Janša. Nova pod vodstvom dr. Roberta Goloba ima sedaj priložnost, da se izkaže.