Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi za drugorazredne

18
dr. Janez Juhant:: Verjamem pa, da je, kljub izpadom levičarjev na ulicah, mogoče graditi državo po javnih, za vse veljavnih pravilih, le držati se jih moramo ter jih zavzeto braniti in vzdrževati.

Demokracija je izziv za vse, je prepričan Janez Juhant, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici. 

Nekdanji predsednik nemškega parlamenta (Bundestaga) Wolfgang Thierse je zapisal, da »po 30 letih združitve vladata v vzhodnih deželah nejevolja in ogorčenje. Vendar bi lahko vzhodnonemške izkušnje razpada, ponovnega dviga in prenove družbe pomagala, da bi se usmerili izzivom prihodnosti.« Bi bilo možno kaj podobnega tudi v Sloveniji, se v prispevku sprašuje Juhant, ali se lahko tudi pri nas malodušje in nejevolja usmerita v izziv za družbo prihodnosti?

Sicer se zdi, da je nejevolja zdaj v obdobju Janševe vlade bolj na strani politične opozicije. Ta sicer pokriva tiste sloje, ki jim zaradi pridobitev izročil revolucije gre bolje kot ostalim. Večini teh se ni treba seliti v tujino – saj imajo njihovi starši dovolj vpliva in denarja, da jim zagotovijo mesta doma. Med njimi so močni deli uslužbencev establishmenta državnih jasli, tudi npr. v RTV SLO, ki ljubosumno čuvajo pridobitve in ovirajo spremembe. Očitno jih je kar nekaj, kdo celo med strankami sedanje koalicije.

Ne gre jim za reforme družbe, pač pa za ohranitev položajev, čeprav javno govorijo kaj tretjega, le o svojih privilegijih in povezavah ne.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

Juhant o malodušju drugorazrednih

Malodušje pa se je utrdilo pri tistih, ki jih je tranzicijsko ropanje pahnilo na rob in se jih lahko dotakne omenjena propaganda za sejanje nezadovoljstva v družbi, čeprav bi storili dobro, če bi z volitvami vplivali na razvoj države. Izvajalci te propagande nezadovoljstva pa so namreč ravno tisti, ki so iz tranzicije s podedovano politično močjo iz bivšega sistema s privilegiji povzročili revščino teh prizadetih. Zato so naskakujejo ministra Hojsa (in druge vladajoče), ki je dregnil v delo pravosodnih in drugih organov glede »iranskega denarja«, TEŠ, nabav v zdravstvu itd. Isti jemljejo upanje ogroženim in izganjajo sposobne v tujino, branijo svoje pozicije, ščuvajo v parlamentu in v medijih, ovirajo delovanje organov pregona ter demokratizacijo. V zdravstvu je je zato treba ukiniti privilegije državnega zdravstva, kot pravi zobozdravnik dr. Krištof Zevnik v Družini, in ustvariti enakopravne pogoje dela vsem.

»Človeška bitja so tista bitja, ki govorijo, nečloveška pa tista, o katerih govorimo«, je zapisal sociolog Latour. Namen politike je, da bi se ljudje med seboj dogovarjali o svojih skupnih zadevah in sicer tako, da nihče ne bi bil prezrt in se ne bi počutil nečloveško, ker bi ga izključevali iz dogovora in mu preprečevali normalno družbeno komuniciranje. Zato je nujen politični dialog, saj politika »realne utopije« (Büchele, Politika zoper laž) zahteva spravo in sodelovanje.

Juhant: »Na preizkušnji je tudi demokracija medijev«

Kot postkomunistična država ima Slovenija zaradi usedlin laži in potvarjanj, ki še botrujejo privilegijem, težavo politične komunikacije. Iz komunizma izhajajoči odločevalci so vajeni le diktirati, stranke tega izvora zato nočejo dialoga, kot potrjuje večina sedanje opozicije. Na preizkušnji je tudi demokracija medijev. A ravno tako imenovani »branitelji«  demokracije medijev najbolj vztrajajo na svojih finančnih in programskih monopolih in jih v RTV SLO celo reklamirajo.

Zakaj RTV SLO tako krčevito poudarja usmerjenost Vlade višegrajski skupini, čeprav se politiki sedanje vlade sestajajo z vsemi predstavniki EU, le da to RTV ignorira? Verjetno zato, ker omenjene postkomunistične države resno prečiščujejo totalitarne monopole in vzpostavljajo demokratične temelje, kar moti postkomunistične levičarje, ki ne zmorejo in zaradi svojih finančnih interesov niso pripravljeni sprejeti ustreznih pozitivnih družbenih različic ter bruhajo svoj gnev na družbeno očiščenje v teh državah. Očitno se v določenih strankarskih in nevladnih organizacijah bojijo izgubiti dosedanje privilegije, saj bi se lahko in bi se morali boriti za ustreznejše nacionalno-konstruktivne vsebine in teme.

Morda smo državljani in celo tisti v novih nevladnih organizacijah premalo odločni, da bi se enakopravno zavzeli in kljubovali na političnem, organizacijskem in gospodarskem demokratične trgu. Seveda so še številne ovire, a treba jih je z dosledno dejavnostjo premagovati, da uveljavljamo svoje ustavne pravice. Veliko državljanov, pa tudi organizacije, ki so nastale po letu 1990 in zastopajo: npr. žrtve komunizma, pravno varnost, pluralnost medijev itd., torej evropsko in nacionalno naravnane teme, težje dobijo dostop do medijev. Ovire dostopa so na RTV SLO, celo v sodstvu ter enakopravnem vstopu v državno financiranje, čeprav imajo vsi državljani in tudi društva v javnem interesu to pravico, enako kot druge.  To velja tudi za naše Društvo Združeni ob Lipi sprave, kot smo zapisali v pravkar izdani knjigi Sprava in demokracija. A pot je vseeno zahtevna.

Tridesetletnica osamosvojitve je priložnost tudi drugorazrednih.”

Verjamem pa, da je, kljub izpadom levičarjev na ulicah, mogoče graditi državo po javnih, za vse veljavnih pravilih, le držati se jih moramo ter jih zavzeto braniti in vzdrževati.

Demokracija je namreč izziv za vse, po evangelijskih besedah pa to dosegajo le močne in odločne osebnosti, ne protestni nasilneži, ki jim je treba odločno reči ne, pač pa močni v duhu in resnici. Zato podobno kot Thierse verjamem, da je tridesetletnica tudi naša priložnost.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

18 KOMENTARJI

  1. Briljantno na kubik!!!

    Čestitke avtorju tega ustvarjalnega članka oziroma prispevka!!!

    Sem pa sinoči bil zelo razočaran nad patrom Geržanom, ki je v poročilih TV POP podprl oziroma sočustoval s protestniki in bil kritičen do vlade.

    • Glede tega pa POP TV ni kredibilna. Natančno vedo, zakaj je lahko spregovoril po tej televiziji. Tudi Kanal A je s svojo oddajo Preverjeno strašansko lažniv, kar se Cerkve tiče. Pred leti sem jih dobil na laži, ker problematiko, ki so jo obravnavali dobro poznam. Seveda so lagali o “ozemeljskih zahtevah” Cerkve. Včeraj pa sem na Radiu Ognjišče zasledil opozorilo na sinočnjo oddajo Preverjeno, ker so že spet LAGALI in manipulirali. In že spet Cerkev in njene “ozemeljske zahteve”!
      POP TV se mora vzeti z velikom rezervo.

  2. Razočaran nad patrom Geržanom!?? Šele sedaj!? Popoln levičar od nekdaj! O politiki nima najmanjšega pojma! Vabijo ga v leve medije, za njim drvijo levičarske “intelektualke” tipa Manca Košir… Komunističnim damam je umanjkala duhovna dimenzija in zdaj ko so novi časi, imenitno “tržijo” z Jezusom. Dober občutek ima človek, če je pred nekom oseba, nekdo z imenom, pa še odrešen povrhu! Aleluja! Greha pa ni, ker je premagan v velikonočnem jutru! A protestniki se Geržanu smilijo!? O, saj se meni tudi!! Samo drugače kot slavnemu patru! Če je duhovnik, vreden tega poslanstva, naj jih povabi na duhovne vaje, naj vsaj tiste, ki jih jaz osebno poznam seznani s spovednico!! Geržan, čudovito vas je poslušati! Verjamem, da želite biti dober duhovnik! Ta svet pa nikoli ne bodo nebesa! In ta svet ne more brez politike! Ta pa lahko udejanja bolj ali manj pravične rešitve za vse. Vaša politična opcija je že imela priložnost izkazati se! Opeharjen mali človek prihaja tako z leve kot desne! Sočustvujte z njim! Prinašajte mu Jezusa! Od politike pa, prosim, roke proč, ker delate veliko škodo!

    • Shalotka,g. Geržan je zaradi mnogih življenjskih-tudi zdravstvenih- preizkušenj močno ranjen in ranljiv.
      Resnico potvarjajoče medijske hijene take nadvse rade zagrabijo in jih po upo(zlo)rabi odvržejo proč.
      V novejši zgodovini odnosov med provokatorskimi mediji in Cerkvijo oz. kristjani se je takih primerov nabralo že več kot dovolj za dokaz.

      • Baubau, ni opravičila! Iz izkušnje vem kaj je ranljivost, ranjenost, pa tudi resnicoljubnost in pokončnost! Zadnji dve lastnosti cenim pri običajnih ljudeh, se zanju sama trudim in ju zasledujem tudi pri politikih. Ti me morajo prepričati s koraki v smer mojega prepričanja in s konkretnimi rezultati. Geržan se nima kaj identificirati s protestniki! Bojim se, da mu godi publiciteta! Ta ne more biti obliž na njegove morebitne rane, ki jih omenjate! Anarhiste lahko vzame v obravnavo posamično in skupaj razčistijo koga je pravzaprav treba sovražiti in ukiniti s prestola! Gospoda patra cenim zaradi njegovega sočutenja s človekom, v družbeni dimenziji pa se mi zdi gospod popolna naivčina in kot tak škodljiv. Od politike bi se moral povsem distancirati! Tudi mi niso bile sprejemljive njegove lamentacije glede žrtvovanja zaradi celibata! Poznam može, ki ob hudo bolni ženi že leta “držijo celibat”. Za velike stvari v življenju se ni težko žrtvovati! Oprostite, gospod Geržan, tudi v politiki se nekateri žrtvujejo za velike stvari! Niste opazili!!??

        • Nic ni narobe, ce je pater Gerzan kriticen do liberalnega globalisticnega kapitalizma, hipertrofije konzumizma, narcisizma, indeferentnosti do socialnih problemov in unicevanja stvarstva. Tudi papez Francisek je. Ob godu svetnika, po katerem je izbral svoje ime, je v Assisiju predstavil novo socialno encikliko. Levo ali desno, papezeva enciklika ima za katolicane svojo tezo.

          Ce je Grzan na POP TV res podprl petkove protestnike in kritiziral vlado, pa delim razocaranje in je izgubil zame del svoje karizme.

  3. Nic ni narobe, ce je pater Gerzan kriticen do liberalnega globalisticnega kapitalizma, hipertrofije konzumizma, narcisizma, indeferentnosti do socialnih problemov in unicevanja stvarstva. Tudi papez Francisek je. Ob godu svetnika, po katerem je izbral svoje ime, je v Assisiju predstavil novo socialno encikliko. Levo ali desno, papezeva enciklika ima za katolicane svojo tezo.

    Ce je Grzan na POP TV res podprl petkove protestnike in kritiziral vlado, pa delim razocaranje in je izgubil zame del svoje karizme.

      • Seveda, z razumom in obcutkom za pravicnost. Z argumenti. Ne pa da postanes del specialne vojne in manipulacij udbokomunisticne mafije in levih ekstremistov. Proti odgovorni, sposobni vladi, ki se je koncno lotila delati tudi stvari, ki bi jih bilo potrebno storiti ze davno, ze s pomladjo 1990. In nas vraca v srednjeevropski in evroatlantski okvir, iz katerega so rdeci Slovenijo brez mandata vlekli h Kremlju, Beogradu, Erdoganu in iranskemu nevarnemu rezimu.

        Karl Grzan in Luka Lisjak Gabrijelcic sta zame totalno razocaranje. Me srbi, da bi zapisal se kaj vec. Pa ne bom.

        • Pregovor pravi, da bedak lahko vpraša več, kot morejo pametni odgovoriti.

          IF,
          bojim se, da bodo vaši razumni odgovori ostali nerazumljeni s sogovornikove strani.

          Razumen kristjan na vaš komentar ne bi odvrnil z vprašanjem, ali se vlade ne sme kritizirati. Tako bi reagiral protivladni provokator.

          Resnicoljubni kristjan bi kvečjemu vprašal, ali je podpirati protivladne protestnike, ki s svojim obnašanjem omogočajo širjenje okužb s smrtonosnim virusom, krščanska drža, in vprašal bi, na katere vladne odločitve ali poteze se je nanašala Gržanova kritika vlade.

          Za Lisjak Gabrijelčica pa je že jasno razvidno, da odkar je padel v Delov objem, ne počne drugega kot se prilizuje slovenskim levičarjem, tako da kritizira SDS in Janšo.

          • Ja, s tem je na sprednja vrata dobil besedo ( in honorarje), podobno kot recimo Markes ali Hvalica. Drugace ga isti se povohali ne bi. Niti povohali. Tako bo pa kmalu osrednji komentator Dela, nacionalke, Proplusa. Ocitno mu godi. “Levica” oz globoka drzava ga pa instrumentalizira, ne prvega, verjetno tudi ne zadnjega. Taki so jim celo bolj koristni kot kak Miha Kordis ali Alem Maksuti.

          • Za primerjavo, v istem Delu akademiku Kajetanu Gantarju, enemu najvecjih zivecih humanisticnih umov na Slovenskem, ki je poln bogatih spominov in spoznanj zivljenja, nocejo objaviti ne le clanka, ampak mu zavrnejo celo objavo v pismih bralcev. Seveda toliko bolj, ce opise izkusnjo zmagovitih komunisticnih zmagovalcev kot primitivnih zverin, hujsih od gestapovcev.

            Take medije imamo, v kakrsnih prosperira zdaj Luka Lisjak. Uredniski kolektiv Dela se ni hotel opraviciti svojemu Viktorju Blazicu za to, kar so mu naredili v 70 letih, da je preostanek zivljenja prezivel kot brezposelen oz potem skladiscnik. Ce bi rekel, da so pujsi, bi zalil te prijazne zivali.

  4. Vlado se seveda sme in mora kritizirati, le vprašanje KDAJ in ZA KAJ? Kdor letos kritizira vlado kar povprek, ni dobronameren! Pika! Počakajte na volitve in izbirajte, če bo sploh še kaj izbrati!? Kdor misli, da se četverica strank, ki se zateka pod P. Damjana združuje iz plemenitih državotvornih namenov, je bebec! Predsednik Pahor trdi, da v kriznih razmerah državljani znamo stopiti skupaj!? Sliši se lepo, pa žal ni res! Zdravstveno osebje po bolnicah in domovih pregoreva, vlada išče rešitve, covid se neusmiljeno širi, levakarji pa iščejo priložnost, da se zavihti jo na oblast. Ta receptura je stara skoraj sto let! Če so zraven človeške žrtve, nič hudega!! Za “boljši svet” so potrebne in upravičene! Pravzaprav gre za ponovno revolucijo! Se zelo motim!? Če se, prosim, počakajmo na volitve!