Zvjezdan Radonjić, enfant terrible pravosodja

14
848
Zvjezdan Radonjić, enfant terrible pravosodja. Screenshot MMC

Smejoči ljubljanski župan je zadnjič ob gledanju oddaje Tarča na nacionalki globoko pozelenel. Pred teve kamerami je spregovorila vrsta podizvajalcev pri gradnji dvorane Stožice, ki jo je njegov krog debelo opetnajstil. Toda potem se je zgodilo presenečenje. Kdor je ta prispevek iskal na uvodni spletni strani RTV SLO, ga ni našel. Pomembnejši so bili celo prispevki o usklajevanju pokojnin, odpoved stavke na upravni enoti Ljubljana in o Alenki Bratušek, ki bo začasno dvojna ministrica. Najbolj prodorne oddaje ni promovirala sama nacionalka, ampak Nova 24TV.

Kot da ima Zoran Janković tudi v medijih vrsto zaveznikov, ki bdijo nad zaščito njegovega dobrega lika. No, razpoka znotraj nacionalke se vseeno širi, nova Tarča prinaša najbolj smiselno vprašanje. Kaj so počeli v zadevi tožilci in kriminalisti skorajda desetletje? Seveda se tu odpira še drugi aspekt, kdo je izbiral tožilce za preiskovanje rabot Jankovičev. Kako da se tega ni lotil definitivno najuspešnejši tožilec v preganjanju gospodarskega kriminala Jože Kozina?

Zvjezdan Radonjić, enfant terrible pravosodja

A prvi problem pravosodja je enfant terrible sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je v intervjujih dejanje svojega nadrejenega, ki ga je dal v disciplinski postopek, označil kot psihopatsko pogačnikovo udbo-mafijsko pobudo. Ni kaj, nespodobno zmerjanje.

Pred pol stoletja je na svetovnem hokejskem prvenstvu češko-slovaška reprezentanca premagala Sovjetsko zvezo. To v Pragi in drugih mestih ni sprožilo le evforije, ampak tudi nasilne demonstracije nad poslovalnicami ruskega Aeroflota in nad kasarnami, v katerih so bili nameščeni vojaki Sovjetske zveze. Sovjetski in tudi slovenski časniki so demonstracije označili kot protisovjetsko histerijo. Absolutno drži, toda to je bil le naravni odziv na poprejšnjo okupacijo in zatrtje praške pomladi, ki jo je izvedel sovjetski vrh. Če te okupirajo, ti vmes ugrabijo predsednika vlade Aleksandra Dubčka, ti namestijo vojaške čete, je to navadna gesta civilizacije, ostre demonstracije pa so nesprejemljivi izliv bestialnostim???

Pripor Milka Noviča so argumentirali, da obstaja ponovitvena nevarnost. Mrtvega, naj bi še enkrat umoril!??  

In kako naj reagira sodnik, ki je s sodbo oprostil žrtev najbolj škandaloznega sodnega procesa zadnjega desetletja, kjer so obtoženega Milka Noviča držali v priporu tri leta zaradi domnevnega umora direktorja Kemijskega inštituta iz maščevanja. Njegov pripor pa argumentirali, da obstaja ponovitvena nevarnost. Mrtvega, naj bi še enkrat umoril!?? In med ponovnim sojenjem je vodja sodišča zoper sodečega sodnika Radonjića uvedel disciplinski ukrep zaradi njegovega načina sojenja.

Sodniki, ki so pred tem vodili pravno blamažo, ki jo je potem razveljavilo najvišje sodišče, niso bili deležni nikakršnih sankcij, Radonjić pa je primer sodnika, ki uničuje ugled sodstva.

Stanko Omerzu, sodnik, ki nastopa kot klasični mafijec

V Mariboru se je ravnokar na prvi stopnji končalo sojenje sodniku Stanku Omerzuju, ki je bil obsojen na dvoletno pogojno kazen zaradi zalezovanja bivše ljubice. Med drugim ji je poslal SMS: “Spakiraj iz Slovenije, sicer te bodo Albanci ven odnesli v krsti.”

Sodnik, ki nastopa kot klasični mafijec. Sodnik, ki je nonšalantno ignoriral sodišče. Najprej se mu je izmikal, na koncu pa je po zagovoru odšel iz dvorane, ne da bi poslušal razglas sodbe. In ta mož je še naprej predsednik delovnega sodišča v Mariboru.

In kako je ravnal Sodni svet, ki je za sodnika Radonjiča izrekel disciplinsko grajo zaradi njegove kritike nadrejenih ob branju sodbe v zadevi Novič? Sodni svet je suspendiranega predsednika mariborskega delovnega sodišča Stanka Omerzuja, ki se je zaradi obtožb o zalezovanju znašel v kazenskem postopku, oprostil obtožb o kršitvi ugleda sodnega poklica in oviranju sodnega postopka. Sodna hierarhija brani svoj osebni ugled, ne pa ugleda sodstva.

Vir: Mladina 41 / 11.10.2019, str. 16

14 KOMENTARJI

  1. To je samo dokaz več, da živimo v mafijski državi. Sestavni del mafije je tudi pravosodje, vključno z Ustavnim sodiščem.

    Ko se sodi o stvareh, ki niso ideološke ali politične narave ali niso v nasprotju z interesi globoke države, se sodi normalno, v drugih primerih dirigirano. Samo še slepci ne vedo, da nam vlada mafija s svojimi poltroni.

  2. Žalostno je, da pravosodje noče priti pred demokratično javnost in obelodaniti, katere ukrepe je in bo pravosodje uresničilo, da bo zagotovilo resnično nepristranskost, poštenost in pravičnost ter odgovornost v demokratični državi Sloveniji. To bi moralo storiti skladno s slovensko ustavo.

    Dokler se to ne bo zgodilo, pravosodje le potrjuje to, kar se mu očita.

  3. Vzporednici:
    Na sodnika Radonjića so pritiskali, da bi obsodil Noviča, to je sodnik Radonjić potem tudi povedal ob izreku oprostilne sodbe.
    Na ustavnega sodnika Jakliča so pritiskali, da ne bi podal ločenega mnenja, o tem je Jaklič tudi napisal v svojem ločenem mnenju

    V obeh primerih so na sodnika pritiskali zaradi očitno zelo močnih vzgibov:

    V prvem primeru zaradi tega, ker si očitno ne želijo iskati pravega morilca, ker želijo umor naprtiti članu najbolj osovražene stranke, t.i. notranjemu janšistu* in ker očitno želijo pomesti pod preprogo zločinsko delovanje globoke države. Radonjić je odkrito povedal, da ne more dovoliti da globoka država pobija ljudi po ulicah.

    V drugem primeru pa, ker je migrantsko vprašanje močan vzvod nasprotovanja med levo in desno politično opcijo in Ustavno sodišče nikakor ni želelo prepustiti “zmage” politični desnici, saj je to sodišče končno tako ukrojeno kot si je želela bivša poslanka in sedanja sodnica Jasna Murgelj (“izgubili smo bitko ne pa vojne, leto bo kmalu naokoli, vmes zamenjamo Ustavno sodišče pa bo”, tako približno je dejala Murglja ob razočaranju ko so izgubili referendum). In tako je Ustavno sodišče, po meri Murglje odločilo, da v Sloveniji ni mogoče, da bi prišlo do izrednih razmer in je potrebno vzeti v postopek vsakega migranta, tudi če bi jih čez mejo vdrlo na tisoče. Kot bi si nataknil zanko okoli vratu pod drevesom in tik pred padcem ponosno zavpil “Naj živijo človekove pravice, raje se obesim kot, da bi jih kršil).

    Skratka, močni vzroki, da se ukroti neubogljiva sodnika, za katera so se zbali, da ne bosta sodila “pravilno”.

    S tem, ko so na omenjena sodnika vršili pritiske so v bistvu priznali, da gre za osebi katerih mnenje in odločitve imajo veliko težo, torej da imata oba velik vpliv na ostale iz pravne stroke in na javnost. Npr. za nekoga, ki ga bi imeli za “brezveznjakoviča” ne bi pritiskali saj bi vedeli, da gre za osebo, ki se jo da voditi in katere mnenje itak ni veliko vredno in ne more ogroziti podobe prava v Sloveniji. Strah jih je bilo odločitve teh dveh mož. Npr. Ustavno sodišče dostikrat odloči z majhno večino in s kakšnim ločenim mnenjem. To pot, ko se je 8 sodnikov očitno kmalu strinjalo z odločitvijo, pa so se ustrašili ločenega mnenja Jakliča, ker njegovemu mnenju in znanju očitno pripisujejo veliko težo.
    Podobno so se ustrašili odločitve sodnika Radonjića, da bi ta odločil drugače kot večina sodnikov pred njim, zato so očitno vršili na njega tako močan pritisk, da je tudi on moral o tem spregovoriti.

    Nek pregovor: “Kadar vsi mislijo enako običajno nihče ne misli”.

    Sodniška srenja se je ustrašila za svojo podobo in v teh dveh pomembnih odločitvah ni želela imeti drugače mislečih. Želeli so si enotnosti kot v časih socializma in ene same stranke na oblasti.

    Sedaj poteka glasovanje za najbolj vplivnega letošnjega pravnika v Sloveniji, udeležite se ga, tukaj:

    https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/10-najvplivnejsih-pravnikov?utm_source=Facebooke&utm_medium=CPC&utm_campaign=drugi-krog&fbclid=IwAR1zY9ydE6RVpQVaieH0xfbNF_MwR3oyotixj4U0Q3VbPXe0epANuoZppOA

    *obstajajo tudi zunanji janšisti, ti so baje še bolj nevarni

    • Glede Radonjića imaš povsem prav. Na njega so pritiskali tisti, ki se jih stvar načeloma sploh ne tiče, saj sodnik sodi sam v svoji stvari.
      Pri Jakliču nimaš povsem prav. Pritiski o katerih govori Jaklič so prihajali od udeleženih sodnikov in vsaj načeloma sodijo v razpravo o zadevi. Vseh udeleženih sodnikov se stvar tiče. Zato je težko govoriti o pritiskih. Poleg tega sem bral njegovo ločeno menje in je tudi po mojem mnenju šibko. Pri zakonodaji ne gre za preigravanje scenarijev. Niti argument sorazmernosti ni primeren, ker gre za zakon in ne za sodbo (sklep). Zakon sam je zelo slab in po mojem mnenju celo nepotreben. Cerar ni noben zakonodajni genij. Pripravil je zakon, ki ga nobena država ne pozna.

      • Zdravko: “… Pritiski o katerih govori Jaklič so prihajali od udeleženih sodnikov in vsaj načeloma sodijo v razpravo o zadevi.”
        ================
        Načeloma ja, nenačeloma pa ne.
        Sam bolj verjamem Jakliču kot tebi, ki verjetno nisi bil zraven, da bi sodil kaj naj bi bila razprava in kaj naj bi bili pritiski, in zato lahko ti samo “načeloma” ugibaš.

  4. Kot zanimivost in kot dopolnitev Nežmahovega pasusa o Češki in hokejski tekmi.
    Malo pred omenjeno hokejsko tekmo CZ:SSSR je v Planici češki skakalec Raška poletel odlično (ne spomnim se, morda je bil celo svetovni rekord) in osvojil prvo mesto. Češkoslovaška reprezentanca je prišla v Planico z avtobusom, ki je imel od dolge vožnje po posipanih zimskih cestah zelo umazan zadnji del vozila. V to umazanijo so Čehi izpisali Raška – toliko in toliko metrov. Še v času skokov je bila tista hokejska tekma, v kateri so zmagali Čehi. Češki skakalci so takrat skoraj ponoreli. Z ogromnimi črkami in številkami so na avtobus zapisali CS :SSSR in rezultat tekme in se s takim avtobusom ponosno vozili po Kranjski Gori.
    Takrat sem bil nekaj dni v Planici službeno in sem si ta dogodek zelo dobro zapomnil.

Prijava

Za komentiranje se prijavite