Ivan Oman: “Slovenijo na mehak način peljejo nazaj v partijski sistem”

37
957
Foto: Marko Jerina.
Foto: Marko Jerina.

Ivan Oman je leta 1988 z dr. Francem Zagožnom ustanovil Slovensko kmečko zvezo. Bil je eden ključnih mož Demosa in osamosvojitve. Z zdravo pametjo je preprečil histerično modernost pacifizma tik pred vojno za Slovenijo. Odstopil je kot predsednik SLS in postal poslanec SKD. Danes je v zasluženem pokoju.

Ste podpisali peticijo za privatizacijo?

Ne. Pozdravljam pa to pobudo. Država ima za nalogo, da skrbi za družbeno infrastrukturo, ne pa podjetništvo. Podjetništvo je stvar podjetnikov in ne države. Na vsak način je treba privatizirati. V Sloveniji ni kapitala, da bi ta državna podjetja, ki se privatizirajo, ostala v slovenski lasti. Prodajali bodo podjetja, ki so profitabilna, ker drugih ne bo nihče kupil. Problem je, da bo šel dobiček v tujino (zgled: LEK). Jaz zagovarjam liberalno državo, ki je prijazna državljanom in podjetnikom, ne pa da jih ovira in jim nagaja. Pri nas pa nimamo liberalne države. Poljski oporečnik Adam Michnik je rekel, da »najhujše v komunizmu je tisto, kar ostane po njegovem propadu«. In to danes imamo.

Legendaren se mi zdi vaš stavek “mi gremo na volitve zato, da končamo z družbenim in gospodarskim eksperimentiranjem.” Tako močnega sporočila ni v Sloveniji pustil noben politik.

To eksperimentiranje še kar traja. Tako politično kot gospodarsko. Gospodarsko eksperimentiranje je vidno v tem, da je nedokončana privatizacija. Pri nas imamo KAD, ki je bila ustanovljena z namenom, da podpira pokojninski sklad. Kaj se sedaj počenja z njo, ne vem. V gospodarstvu ne moremo, ne znamo ali pa nočemo iz t. i. socializma. Ker pravega v resnici nikoli ni bilo. Že Djilas (in tudi jaz) ga je poimenoval neofevdalizem. Pol leta po osamosvojitvi smo dobili ustavo nacionalnega konsenza, ki pa se jo ves čas skuša podirati. Jaz zagovarjam liberalno državo, pa sem konzervativec in krščanski demokrat in se to morda čudno sliši. Pri nas pa smo zelo daleč od liberalne države, pri nas imamo birokratsko državo.

Kaj vam pomeni liberalna država?

Liberalnost še ni liberalizem. Liberalna država ima regulative kolikor jo je treba, minimum. Dr. Bučar je nekoč govoril o deregulaciji, ker smo imeli in še vedno imamo pretirano regulacijo. Birokracija (ki je nujna) mora biti prijazna državljanom in predvsem podjetništvu, ne pa da jih ovira v njihovi podjetniških pobudah. Če ilustriram: liberalna država je ZDA in konzervativna politika je, ko jo vodijo republikanci. Moj oče, ki je bil nekaj let Američan, je zelo preprosto ilustriral: “Kadar so na oblasti demokrati, so višje plače. Kadar pa so republikanci, ni brezposelnosti!”

Zakaj se Slovenci v večini tega eksperimentiranja, zlorabljanja ne zavedajo?

Saj ne moremo reči, da večina ne ve. Saj jim nihče ni povedal. Z ljudmi po polomu komunizma je zelo lahko manipulirati: npr. o prodaji družinske srebrnine, to so čisto cenene floskule. Po pol stoletja t. i. socializma in 20 letih še nadaljnjega eksperimentiranja na družbi in gospodarstvu so se zvrstile skoraj tri generacije z opranimi možgani o nekih prividih idealnega socializma. Socializem je utopičen projekt. Že komunisti so govorili, da imamo nepopolni, realni komunizem in gremo proti idealnemu socializmu. Med obema vojnama je bil čas iskanja neke oblike pravičnejše ureditve družbe: komunisti so ponujali socializem, fašisti korporativizem, katoliki pa gibanje za stanovsko državo, kar je isto korporativizem. Komunisti so mu rekli klerofašizem, kar imajo po svoje prav. Če pri socializmu odmislimo vse kar se je groznega v njegovem imenu dogajalo, imajo vsi socializmi v svojem idealu nekaj pozitivnega. Lahko celo verjamem, da so bolj humani od liberalnega kapitalizma. A za svoje vzdrževanje potrebujejo ogromno represije in regulacije. Samo z represijo lahko vzdržuješ umetne, utopične družbene sisteme. Ko represija popusti, se vse sesuje. Vidimo, kaj se je zgodilo s komunizmom, s Poljaki in Nemci, ko jim je Gorbačov namignil, da ne bo poslal tankov. Ko represije ni več, ostane preprosto liberalna družba.

Kot kmetovalec ste imeli vse življenje, tako kot obrtniki, večjo ekonomsko svobodo kot delavci in uradniki. Je bila ta odločilna za vašo svobodo duha, mišljenja, govorjenja?

Bom povedal zgodbo. Ko sem bil star 40 let  (okrog leta 1965), me je obiskal župnik. Prosil me je, da bi bral pasijon v cerkvi na cvetno nedeljo. “Prejšnje leto so brali gimnazijci, pa so imeli zato težave v šoli! Ti si pa kmet in ti nič ne morejo!” Takrat sem bil tudi občinski odbornik in sem marsikaj dosegel, ker sem marsikaj upal povedati na glas, stvari kakršne so bile. Celo v tistem režimu, če se nisi bal! Ko smo 1988 ustanovili Kmečko zvezo, me je kolega iz sosednje vasi vprašal: “A se nič ne bojiš? Te bo avto povozil?” Odgovoril sem mu: “Če se bomo bali, potem ne bo nič! Vem, da je karkoli lahko, samo bojim se ne! Potem, ko niso zaprli Zagožna in mene, so si tudi drugi upali.

Foto: Marko Jerina.
Foto: Marko Jerina.

Kako so vas ovirali? Bilo je nevarno in večina si ni upala, kot še danes ne …

Za kmete je bilo zelo težko prvo obdobje t. i. socializma: daleč pretirana obremenitev z obvezno oddajo pridelkov in pa siljenje v kolhoze. S tako imenovano agrarno reformo so odvzeli kmetijsko zemljo, če je presegala 10 hektarov. Na naši kmetiji tega problema ni bilo, ker smo imeli manj zemlje.

Na nek način sem s svojo držo dosegal neko vrsto spoštovanja. Tudi pri nasprotnikih s tem, ko se nisem bal. Tako da jaz sploh nisem imel težav. Po ustanovitvi Kmečke zveze leta 1988 mi je nek visok komunistični funkcionar rekel, da je bilo zelo napeto. Če bi se mi bali in pokleknili, ne bi bilo nič.

Komunizem in socializem sta nenehno v bankrotu. Obrtnik Gros mi je dejal, da so se spremembe začele zaradi gospodarske bede v SFRJ, ne zaradi kulturnikov, ker so bila komunistična podjetja v bankrotu. Sociolog Vehovar pa trdi, da se je Udba že desetletje prej pripravila na tranzicijo in nastavila svoje ljudi po podjetjih in inštitucijah za tranzicijo. Vaš pogled?

Če bi bilo gospodarstvo v t. i. socializmu, v SFRJ, uspešno, bi bila komunistična oblast neznosna. Ker jim pa gospodarstvo ni šlo, so postajali kar znosni. Vsaj po letu 1965: dali so nam potne liste, da smo lahko hodili v tujino po dobrine, ki jih tu ni bilo: kavo, pralne praške, banane. A takoj, ko so gospodarske reforme prišle predaleč in ogrozile sistem, so zavrli. Tako so vse gospodarske reforme morale propasti.

Vsa čast 57. številki Nove revije, ki je razburkala Slovenijo. Res je: samo razsuto gospodarstvo je komuniste prisilo v popuščanje in umikanje. Popuščali so znova in znova, ker so spoznali, da je slabo komunistično gospodarstvo res potrebno spremeniti. Zato smo leta 1989 dobili ustavne amandmaje, ki so praktično zanikali vse cilje revolucije: 1. diktatura proletariata (torej partije), 2. socializacija kapitala in 3. plansko gospodarstvo. Tako so zanikali vse cilje revolucije. Naenkrat so napisali ustavne amandmaje: 1. politični pluralizem, 2. pluralizem lastnine in 3. tržno gospodarstvo. In s tem so komunisti praktično priznali, da je bila revolucija zgrešeno početje. Tako so naenkrat naše demokratične organizacije postale pravno legalizirane. De facto so nas legalizirali v»Cankarovem domu«. A se spomnite? V podporo Kosovu, ker so nas komunisti povabili na to zborovanje. Pritisk iz Beograda in iz JLA na slovensko partijo je bil velik, to nam je šlo na roko. Partija je postajala bolj liberalna, na vrh so prišli mlajši, razumnejši in bolj izobraženi kadri. Potrebovali so neko obliko nacionalnega konsenza proti Beogradu.
Marsikdo je že velikokrat rekel, da bi morali biti bolj ostri. Le kdo bi si želel nasilnega prevrata? Hvala Bogu! Smo pa sami krivi, ker se reformni procesi po osamosvojitvi niso peljali naprej. Že Peterle je govoril: »Ena revolucija je dovolj in preveč!« In jaz se strinjam z njim. Kaj smo napravili, če nismo nič boljši od tistih, ki naj bi jih na volitvah premagali. Druga stvar, če bi v Demosu skušali z zakonom izpeljati lustracijo, bi se Demos takoj razsul in ne bi bilo osamosvojitve. Vsaj to smo dosegli, osamosvojitev.

Katere osebe iz procesa demokratizacije še danes spoštujete in zakaj?

Povedal vam bom eno krivoversko stvar, ki je samo moje mnenje. Osamosvojitev se je zgodila po čudežu. Po vseh neumnostih, ki smo jih napravili. Še bolj bi bil zadovoljen, če vojne ne bi bilo. Za vse padle mi je zelo hudo, ne samo za naše, tudi na nasprotni strani. To je hudo. Zdaj pa, kar je najbolj krivoversko: sama sreča, da je bil za predsednika izvoljen Kučan in ne Pučnik. JLA bi bila razdražena. Nič ne vemo, kako bi se to izteklo, kako bi znorela v primeru Pučnika. Kučan je osamosvojitev zaviral. Pučnik pa je bil neučakan. Filozofi in poeti se v politiki lahko obnašajo bistveno drugače kot tisti, ki se zavedajo realnosti. Jaz sem jim (Hribar, Jambrek, Pučnik) zameril, da se glede plebiscita niso posvetovali vsaj z Bučarjem in s Peterletom. Lahko se ne bi tako dobro izteklo. Na drugih volitvah bi močno pozdravil zmago Pučnika. Kučan ni bil pri stvari, ampak ko je padla odločitev o oboroženem odporu, je dobro delal. Kot pravnik je odlično obvladal pogovore z Genscherjem.

Policisti so bili pomemben dejavnik v osamosvojitveni vojni. Vedeti pa je treba, da so bili večinoma v partiji, prav tako tudi častniki TO.

Skratka: brez Pučnika ne bi bilo plebiscita, brez Kučana se stvari ne bi izpeljale, kot so se. Brez Peterletove umirjenosti tudi ne. Še o sestanku na Račjem otoku moram povedati: Pučnik, Bučar, Peterle, jaz, Janša, Bavčar, Golja, Plut. Janša v Premikih naklada. Pučnik je vodil sestanek, ali smo sposobni izpeljati osamosvojitev ali ne. Janša piše o Peterletu, da je nekaj cincal in da je govoril o privatizaciji in Sachsu, Mencingerju. O tem ni bilo nič govora. Pač pa je Peterle potegnil Janšo in Bavčarja na stran in se z njima posvetoval. Kar da vedeti, da je hotel biti informiran, koliko sta pripravljena (vojska in policija) in kar je najvažnejše: da je moral posebej prositi za informacije, ki jih drugače ne bi imel. Ker je bila v tej vladi še ena privatna vlada: Rupel, Bavčar in Janša. Ko se je posvetoval, je prišel k omizju in smo se odločili, da gremo v izpeljavo osamosvojitve. Janša pa o tem nič ne piše v Premikih.

Ko smo že pri Janši, velika sreča je bila, da so ga zaprli. Ker je bil sposoben. Tako je prišel k nam v Demos. Če ga ne bi, pa bi ostal v ZSMS-u in bi bil naš hud nasprotnik. Pa še prijatelj od Bavčarja je bil. Ta je organiziral Odbor, sledili so demonstracije, ki so Partiji dale misliti.

V času osamosvojitvene vojne sta bila zelo prizadevna Bastl in Osterc glede organiziranja preskrbe, prevozov in zalog hrane. V tistem času je tudi Rupel kot zunanji minister dobro funkcioniral. Posebej pa spoštujem Grosa, ki je brez vsakega ozira ‘sekal in tolkel’, kolikor se mu je zdelo potrebno.

Kakšno pa je vaše mnenje o Peterletu? Janša in Bavčar sta tako kot komunisti govorila, da je operativno nesposoben predsednik vlade?

Šele pred leti, ko sem prebral Vidmarjev stavek: »Kako ste mogli pustiti oblast klerikalcem,« mi je postalo jasno, kaj je sprožilo hajko proti Peterletu in klerikalcem. Potem je prišel Janšev predlog za zamenjavo Peterleta z Bavčarjem. Janšev predlog je bil nezaslišan. Bil sem zato, da se kakega ministra zamenja, ne pa celo vlado in predsednika vlade. Peterle je bil dober predsednik vlade! Čeprav ga kritizirajo. Ni res! Bil je dober predsednik vlade! Ravno tako osebnost smo takrat potrebovali. Druga stvar, ker je bil krščanski demokrat, je imel stike s krščansko demokracijo v Evropi, posebej v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Zato pa pravim, po čudežu se je zgodila osamosvojitev.

To, da se Janša sedaj izgovarja na Jambreka, stvari nič ne spremeni. Predlog je obelodanil Janša (o tem tudi sam piše v Premikih). Ta predlog je bil nujno z rizikom hude politične krize, ki bi postavila pod vprašaj osamosvojitev. Zaradi tega sem omenjal strice v ozadju (Jambrek).

Kaj pa ekonomist Sachs, ki ga je pripeljal Peterle, in njegov način privatizacije?

Sachsa nisem srečal. Se mi pa zdi, da je bil Mencingerjev model boljši od Sachsovega. Mi imamo Sachsov model, razdelitev certifikatov in PID-e. PID-e so obvladovali komunisti, tako da smo jim praktično ves kapital izročili nazaj. Mencingerjev model pa je zahteval denar: kdor hoče kupiti podjetje, naj prinese kapital. Sam menim, da bi se morali odločiti za postopno privatizacijo. Mencingerjev model bi pomenil privatizacijo. Certifikatni model pa le lastninjenje (prihvatizacijo). Najboljši model je pa ponudila Grosova liberalna stranka s predlogom o mali privatizaciji. Torej obrtniki, edini podjetniki, ki smo jih takrat imeli.

Zakaj se je Mencinger iz klene katoliške družine tako zelo obrnil na komunistično stran?

Mencinger je bil Pučnikov socialdemokrat in najbrž je to tudi ostal. Tega, kar se sedaj dogaja, pa ne razumem. Tudi Pučnika ni bilo mogoče vedno razumeti.

Foto: Marko Jerina.
Foto: Marko Jerina.

Slovenska politika je po osamosvojitvi relativno jalova. Kateri politični projekti se vam zdijo dobri zadnjih 20 let?

Nujno je bilo, da smo zgradili avtoceste. Več kot nujno. Zato se je splačalo zadolžiti. Ne pa, kar danes delajo, ko se zadolžujejo za sprotno porabo. Drugače pa so stvari milo rečeno čudne. Po volitvah leta 1992 se je formirala vlada in je šel Peterle v koalicijo z Drnovškom. Peterle je rekel, da se bodo sprejemale tako pomembne odločitve, da je treba biti zraven. Jaz sem to podpiral. Ampak, Drnovšek je imel dovolj glasov brez SKD in se je požvižgal na naša stališča. In so bili krščanski demokrati za peto kolo. LDS je delal po svoje. Od takrat naprej sva bila s Peterletom ves čas v konfliktu. Jaz sem zahteval, da moramo biti v koaliciji enakopraven partner. In ne more vlada peljati politike, ki je nasprotna naši politiki. Peterle je odgovoril: »Nas je samo 16!« Ja, če smo v opoziciji. Če smo vladna stranka, pa moramo biti enakopravni. Iz nas so se norčevali LDS in opozicija. Jaz sem na listi SKD večinoma glasoval po svoje. Leta 1991 sem odstopil kot predsednik SLS in postal poslanec SKD. Peterle je silil, da še Pučnikova stranka vstopi v prvo Drnovškovo vlado. Pučnik je okleval, Janša pa je bil za. Končno je Janša sam podpisal aneks k pogodbi v imenu SSDS.

Demokratične stranke so prevzemale vzorce in način politike od komunistov, namesto, da bi bile bolj kvalitetne in bi se komunisti reformirali v odgovorno levico po posnemanju kvalitetne desnice. Isto kot propad v Grčiji, ko je desna Nova demokracija kopirala socialistični PASOK v socialističnih dejanjih.

Kar se pa tiče novih demokratičnih strank, je treba povedati, da je že v Demosu prišlo do diferenciacije v zadevi lastninjenja. Demosovci smo se tedensko sestajali pri zunanjem ministru Ruplu. Med drugim smo razpravljali tudi o gospodarstvu. Moja stališča so podpirali Zagožen in SKD. Zeleni, SDZ ter Pučnik so imeli drugačna stališča. Torej: nove demokratične stranke so se šele (ko smo bili »na oblasti«) vsebinsko oblikovale. Mimogrede moram povedati, da sta se brata Pučnik (Ivan je bil SKZ) močno razlikovala. Ivan je bil kot kmet konzervativec, Jože pa marksist. Spomladi leta 1992 pa se je odločilo: levi del Demosa je paktiral s komunisti za zrušitev krščanskega demokrata Peterleta ter vstopil v Drnovškovo vlado.

Ko je bil Pahor predsednik SD, je počasi stranka postajala res socialdemokratska. Potem so ga pa odstranili, ker je preveč demokrat. Se tudi zdaj vidi, da se Pahor kot predsednik republike korektno obnaša do vseh. Ko je bila 25. obletnica Demosa, nas je, takratne ustanovitelje Demosa, poklical na pogovor. Je korekten predsednik, ne pa pričakovati, da bo desničar.

Foto: Marko Jerina.
Foto: Marko Jerina.

Ste proti novemu Demosu in za krepitev močne krščanske demokracije. Zakaj?

Ni pravilen izraz, da sem proti. To je pač izraz »novi Demos«. Ne more ga biti. Če bi danes nastala taka grupacija, bi jo vodil Janša. Janša pa je absolutno nastrojen proti krščanski demokraciji. Vse, kar Janša počenja s ‘forsiranjem’ večinskega volilnega sistema, je za odstranitev krščanskih demokratov iz političnega prizorišča. To ne pride v poštev! Toda tudi tisto, čemur pravijo novi Demos, ne more zmagati, ne more dobiti večine. Strgar prebuja Slovenijo z ‘Otočci’. Toda, dokler ne bodo ljudem ponudili ustrezne, privlačne, sprejemljive alternative, ne bo nič. Najmanj 35 odstotkov volilnega telesa je konzervativnih, lahko pa jih je tudi polovica. Na zadnjih volitvah skoraj polovica ljudi ni šla volit. Res je, da je od leta 1990 do danes 400.000 starih volivcev manj in 400.000 mladih več. Ne verjamem, da je polovica nevolivcev popolno apatična, da jih čisto nič ne briga, kdo in kako vodi državo. Nihče jim pa ne ponudi sprejemljive alternative. Levica je sedaj to naredila s Cerarjem, pa so še vedno pristali pri 35 odstotkih, kar je zadoščalo za zmago.

SKD, SLS, SDS in NSI so bile socialistične stranke do pojava Mrkaića. Bolj jih zanima razdeljevanje denarja kot ustvarjanje denarja, visoki davki in visoke subvencije …

V krščanski demokraciji, v njeni politični filozofiji, so elementi socialdemokracije. Spomnite se J.E. Kreka, socialist v črnem talarju. Ampak, spomnimo se: Peterletova vlada je imela brez zlatega fiskalnega pravila uravnotežen proračun. Ni res, da se niso nikoli zadolžil. Vzeli so premostitvene kredite, a so jih takoj vrnili, ko je bilo mogoče.

Za SLS je Mrkaić rekel, da so agrokomunisti. Prilepljeni na velike subvencije in »nacionalni interes«.

V zvezi s SLS je treba povedati naslednje. V času kmetijskega ministra dr. Osterca je bil sprejet zakon o zadrugah. Pričakovali smo, da bodo sedaj kmetje vzeli stvari v svoje roke, pa jih niso. Zato so stvari vzeli v roke drugi. In ti sedaj vedrijo in oblačijo v zadružništvu in na lokalnem nivoju SLS. Kmetje pa so ostali brez zadružnega organiziranja, ki ga nujno potrebujejo.

Za potop desnice krivite prevlado karieristov in amaterjev?

Ja. Zato je šla vsa stvar k vragu. Rivalstvo.

Ni bilo zdrave tekmovalnosti, ta je verjetno manjkala?

Jaz sem si ves čas želel eno krščansko demokracijo. Če imaš dva predsednika, ima vsak funkcionar svoje fevde. Dva petelina ne moreta biti na istem kupu gnoja.

Zakaj niso stranke poskrbele za razvoj kadrov, za profesionalnost?

Zaradi fevdov. Fevdov v strankah, ker so se funkcionarji počutili ogroženi, da bi jih lahko kdo boljši izpodrinil. Zato je bila ves čas negativna selekcija, ne samo povsod v družbi, tudi v političnih strankah, tudi na t. i. desnici. Tako kot za socializem, ki je neofevdalizem, isti vzorci. Imeli so partijsko aristokracijo, delavce kot nekakšno meščanstvo. Meni ni šlo v glavo, da eminentni pravniki in ekonomisti v Sloveniji mirno sprejemajo kardeljansko teorijo o družbeni lastnini. Nihče od pravnikov si ni upal podvomiti v legitimnost zakonov, ki jih je sprejela totalitarna oblast.

Negativna selekcija?

To je tipična značilnost partijskega sistema. Razen par ljudi, večina to počne nezavedno. Po pol stoletja tega sistema je to tako.

Levica ni reformirana in ni zmožna reform. Pred osamosvojitvijo so bili reformni, po osamosvojitvi pa gre vse v obratno smer.

Vse kaže, da politiki Slovenijo na mehak način peljejo nazaj v partijski sistem. Ampak v nekem smislu v bistveno slabši sistem.

Edino osamosvojitev je uspela, ne pa demokratizacija in še manj tržni sistem.

Tako je. Demokratizacija je nastajala že z ustavnimi amandmaji, ki so legalizirali politične stranke.

Zakaj Demos ni imel pametne strategije? Komunisti so materialisti, bazirajo na kapitalu, nimajo duhovne, ustvarjalne moči. Zakaj ni bilo strategije, da komuniste odrežejo od kapitala s hitro privatizacijo in potem bi kasneje lahko prišlo do lustracije?

Na vprašanju privatizacije se je Demos sam razrušil, ker je bil pisana druščina. O tem sem že nekaj govoril. O lustraciji pa tako: lustracija ne bi ničesar rešila, vsaj v tem smislu, kar se danes dogaja ne.

Večinski sistem in pokojni dr. Franc Zagožen izdajalec?

Dr. Zagožen ni noben izdajalec, je največji poštenjak, kar jih je bilo v slovenski politiki. Je bil pa naiven. Oziroma drugače, ni imel živcev za politiko. Kadar je bila kriza, jo je hotel hitro rešiti. Hodil je po parlamentu gor in dol, kadil in iskal rešitve. Bil je državnik, ni gledal na stranko, ampak je reševal državo. Večinski sistem sta zakuhala Jambrek in Janša. Bila je provokacija, populistična manipulacija. Referendum je bila jasen. Za nobeno opcijo ni glasovala večina. Večina Slovencev ni glasova za večinski sistem. Ustavni zakon za volitve je potem napisal Potrč, Zagožen pa ni bil tako moder, da bi to Potrčevo zavrnil in kak stavek spremenil, ampak je verjel, da je s tem problem rešen, zanj je bila tako država rešena. S tem pa je izpadla še nacionalna lista, na kateri bi bil Zagožen 100 % izvoljen, pa ni bil. Zagožna so se komunisti bali kot hudič križa.

V intervjuju za časopis Domovina ste rekli, da Slovenija potrebuje preroka: kdo bo prerok, kakšne lastnosti mora imeti, kako ven iz ozkosti Kučan – Janša?

Pri teh volitvah se je pojavil prerok. Levica je uspela. Na desnici pa nismo v stanju poiskati preroka, svojega človeka, Bog pomagaj. Dokler bo Janša v politiki, bodo komunisti zmagovali. Oni to dobro vedo. Zdaj so v stiski, ker ne vedo, kaj bi naredili. Zaprli so ga. Ne smejo ga uničiti.

Krščanski demokrati imajo limit desetih odstotkov. Nastati mora sredinska stranka z zmernimi konzervativnimi vrednotami. SMC se hoče razglasiti za stranko centra. Po moje so vsi levičarji in ne zmerni levičarji. Pobrali pa bodo sredinski pol volivcev. No, po njih delih jih boste spoznali. Dejstvo pa je, da je t. i. desnica zapravila veliko priložnost, ki jo je ponujala združitev SKD in SLS. Sicer je bil že sam način združevanja problematičen, pa vendar. Poskrbeli so za razbitje ob prvi priliki. Če te delitve ne bi bilo, bi bila tudi levica prisiljena k odgovornemu ravnanju ter bi se razvila v demokratično socialdemokracijo, če so že na nek čuden način odpravili Tomšič – Pučnikove socialdemokrate. Torej izigrali oba, Tomšiča in Pučnika, ki sta bila oba socialdemokrata.

Najlepša hvala za pogovor.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


37 KOMENTARJI

  1. Vrhunski intervju, ni kaj!

    Dva temeljna poudarka:

    “Druga stvar, če bi v Demosu skušali z zakonom izpeljati lustracijo, bi se Demos takoj razsul in ne bi bilo osamosvojitve.”

    “Zdaj pa, kar je najbolj krivoversko: sama sreča, da je bil za predsednika izvoljen Kučan in ne Pučnik. JLA bi bila razdražena. Nič ne vemo, kako bi se to izteklo, kako bi znorela v primeru Pučnika. Kučan je osamosvojitev zaviral. Pučnik pa je bil neučakan. Filozofi in poeti se v politiki lahko obnašajo bistveno drugače kot tisti, ki se zavedajo realnosti. Jaz sem jim (Hribar, Jambrek, Pučnik) zameril, da se glede plebiscita niso posvetovali vsaj z Bučarjem in s Peterletom. Lahko se ne bi tako dobro izteklo. Na drugih volitvah bi močno pozdravil zmago Pučnika. Kučan ni bil pri stvari, ampak ko je padla odločitev o oboroženem odporu, je dobro delal. Kot pravnik je odlično obvladal pogovore z Genscherjem.”

    Že te dve Omanovi izjavi povsem postavljata na laž manipulatorske laži, ki jih [odstrani admin zaradi žaljive vsebine] nenehno vbija v glave svojim ovcam.

    • Maks: “Dva temeljna poudarka:

      “Druga stvar, če bi v Demosu skušali z zakonom izpeljati lustracijo, bi se Demos takoj razsul in ne bi bilo osamosvojitve.”

      Že te dve Omanovi izjavi povsem postavljata na laž manipulatorske laži, ki jih grosupeljski firer nenehno vbija v glave svojim ovcam.”
      ==============

      Prvi “poudarek” je zavajanje s strani Omana. Demos je obstajal tudi še po osamosvojitvi. Zato je govoriti, da če bi Demos izpeljal (prepotrebno) lustracijo (po osamosvojitvi) ne bi bilo osamosvojitve, navadno zavajanje.

      Drugi “poudarek” je po verodostojnosti v “senci” prvega. Gre za zaničevanje Pučnika in “ven metanje” samega sebe s svojim mnenjem in poskus rehabilitacije Kučana. Pučnik ima dosti večje zasluge za osamosvojitev kot pa Oman.

      Vaš “firer” pa pove o vas, da ste običajen medijski opranoglavec.

      • Lojze,pozno si pogtuntal,Oman naj raje malo razmisli o svojem zetu Marjanu in njegovemu bratu Janezu,nisem od včeraj in imam dober spomin,kljub svojim letom!Takarat,ko so “žagali”Janšo zaradi afere Depala vas,je bil Marjan zelo zgovoren,kakšno funkcijo je imel takrat pa tudi vemo!Gospod Oman je verjetno pozabil,kdo je sesul Demos,zakonca Hribar in posredno tudi Bučar,ki je s svojim telesom “branil ljudi”,ki bi jih bilo treba lustrirati,samo preko njegovega trupla,je izjavil.Gospod Oman je verjetno pozabil,da brez Pučnika in velike pomoči takratnih kulturnikov osamosvojitev ne bi uspela! Navajam izjavo g.Omana,ki je krona njegovega intervjuja in marsikaj pove:”Pri teh volitvah se je pojavil prerok. Levica je uspela. Na desnici pa nismo v stanju poiskati preroka, svojega človeka, Bog pomagaj. Dokler bo Janša v politiki, bodo komunisti zmagovali. Oni to dobro vedo. Zdaj so v stiski, ker ne vedo, kaj bi naredili. Zaprli so ga. Ne smejo ga uničiti!”
        Ne vem,ali je g, Oman mislil resno,ko je to izjavil,nič se ne čudim,saj je med drugim izjavil,da nam je brez Kučana težko živeti in na vse pretege hvali sedanjega predsednika države Pahorja,ki za državo Slovenijo niti slučajno ni naredil nič dobrega,odkar se ukvarja s politiko!Škode pa veliko!
        Gospod Oman kakor koli že,kljub vsemu je Janša sigurno več napravil
        za državo,kot nekateri,ki ste jih eforično hvalili v svojem intervjuju!
        Med mnogimi,ki trdijo,da je SLS veliko naredila za državo in dobro vedo,kaj je zakuhal Žerjav in kasneje Bogovič,odkrito sta paktirala s komunisti,kaj
        je rezultat tega početja,Bogovič je v EU parlamentu,SLS pa na cesti,namesto
        v parlamentu!

        • Berem: “Dokler bo Janša v politiki, bodo komunisti zmagovali. Oni to dobro vedo.”

          Res je. In to bodisi na eni ali drugi strani.

  2. Ivan Oman: “Slovenijo na mehak način peljejo nazaj v partijski sistem”
    ===========

    Trditev je zgrešena. Ker Slovenija se po letu 1990 sploh še ni izvila iz partijskega sistema. Torej ne moreš se vračati na to kjer si že od nekdaj.

  3. BRAVO IVAN NAŠ ŠKOFJELOČAN…..BREZ DLAKE NA JEZIKU……da avto te je povozil, al pa ostrostrelec (ne pijanček) ubil še v osamosvojeni SLO IVEKA….nič ne razumem

  4. Meni pa se zdi precej nenavadno, da se takšen intervju, v katerem Oman za nazaj "prepucava" o tem, kdo je rušil Demos, pojavi ravno na obletnico Pučnikovega rojstva in na dan, ko je treba oddati podpise za referendumsko pobudo, kjer bo potreben zelo enoten nastop pomladnih strank in civilne družbe. Ne vem, rekel bi, da je tole prišlo ven čisto ob nepravem času. Kot bi hotel nekdo Omanove osebne zadeve izrabiti za to, da zaseje nov razdor. Za hip sem že pomislil, da ni kriva samo zamera za to, ker je Episcenter v času Janševe vlade dobil manj davkoplačevalskega denarja kot v času t. i. levih vlad, ampak da je ukaz za to dal tudi kakšen LGBT aktivist.
    Tega ne bi napisal, če se ne bi podobni intervjuju pojavljali večkrat letno.

    • Dokler se sliši samo din – din – din – din… je Gašper Blažič zadovoljen. To mu je blizu in všeč. Če se pa zvon oglaša v ritmu din – don, din – don, din – don, ga to moti. Zato težko verjamem, da vam je pri srcu demokratično sodelovanje na desnici. Naj se je zgodilo karkoli, nekaj tega Oman navaja, danes je čas za povezovanje in skupen nastop.

      Gospod Blažič preveč mladi ste, di bi vedeli za vse kako in kaj je bilo. Za vas bo še posebej koristno, če poslušate čimveč pričevanj.

      Gospod Oman je zame eden najbolj žlahtnih ljudi, ki so bili dejavni v slovenski politiki. Tudi, če se ne strinjam z vsem, kar misli in reče, klobuk dol pred njim. Zame je bil zmeraj najprej poštenjak in je še.

      Glede referunduma pa. Prepričan sem, da je včeraj po nedeljski maši pri kateri je gotovo bil, podpisal referendumsko pobudo in tudi druge spodbujal, da so jo. Nima sicer teološke izobrazbe. Ima pa nekaj, kar morda več šteje kot diploma TF. Nekateri so se tistega, kar ste se vi učili v predavalnici, učili sredi življenja in preizkušenj. Tega niste izkusili. Nekaj so za svoje prepričanje prestali in žrtvovali. Zato bodite, prosim, spoštljiv do takih.

  5. ROBERT ŠIFRER, a pa si ti sugeren, da je bil IVAN OMAN tisti, ki je odgovarjal na tvoja vprašanja?!
    Enostavno ne morem verjeti!
    Da je, med drugim, prav, da je imel pomembno funkcijo tudi Milan Kučan?!
    Bog se usmili, bog se usmili

  6. Če smo se tako špekulativno osamosvajal, je res samostojna Slovenija čudež.
    Še držalo bo, da takrat nismo zavrnili komunizma, ampak da smo postali rezultat komunizma.

  7. Seveda je bil čudež, še sploh če pogledamo, kaj počno nekateri osamosvojitelji danes. Običajno so čudeži dobra stvar, škoda da tega zdaj mažemo z neznanjem upravljanja države, ki nam je bila podarjena!

  8. Samo še tokrat se oglasim, ker mi nekdo očita nespoštljiv odnos do intervjuvanca. Očitno spet napačno in konfuzno razumevanje. Ni stvar zgolj v vsebini intervjuja, pač pa tudi v njegovi časovni umestitvi. Pa tudi v tem, da ni nobene potrebe, da bi Kučanu peli hvalo – razen za to, da je po svoji makiavelistični logiki dobro vedel in tudi sedaj dobro ve, kako na najlažji način preko svojih oprod natrositi sol na rano nekdanjih Demosovih prvakov, ki se seveda odzivajo povsem predvidljivo in obračunavajo za nazaj.
    Namreč, Kučan ni kdorkoli, nekdaj je vodil komisijo za psihološko-propagandno dejavnost. Verjetno je lahko zelo zadovoljen s takim intervjujem. Temu se reče "spin-injekcija" proti enotnosti pomladi in civilne družbe. Namreč v času, ko se oboje združuje zaradi nasprotovanja družinskemu zakoniku. Na podoben način se je izkoristilo tudi Lojzeta Peterleta.
    Škoda, da mnogi ne opazijo te očitne zlorabe.

    • Meni se čudno zdi, kako da ljudje (v komentarjih) ne zagledajo (dobesedno) rdeče niti v intervjuju samem. Rdeče niti režimske režije. Oman dejansko dela konstrukte, ko je pameten za nazaj. To zna vsak. In mi se moramo vprašati, zakaj to dela. Ali je samo nekontrolirano zavisten ali to mora početi?

      Sam sem že od nekdaj imel te osamosvojitvene modrovalce za takšne, ki so bili ravno toliko disidentski, da jim ni mogoče več očitati tistega, kar lahko mnogim, namreč da se jim je NE osamosvojitev, ampak razpad sistema preprosto zgodil. V globini pa so bili očitno kvečjemu le akademski nasprotniki režima.

      Tako bi človek omanovce vprašal, kje smo vsi tisti, ki smo imeli nekoliko težjo režimsko izkušnjo in to (kakor se nenavadno sliši) predvsem preko naših staršev in sorodnikov. Ti so bili resnično in prav nič akademsko trpeli zaradi pobitih bratov in sinov.

      Ja, tako se znajdem sredi spina, a povedati je le treba….

    • Ja, tisti, ki to opazimo, smo v krepki manjšini …
      Ali pa tudi ne. Obstaja prepričanje, da je vseeno koga voliti, saj so vsi isti. Popolnoma vseeno je, ali daš svoj glas Milanu ali Janezu. Noben ni hotel privatizirati NLB in RTV.

  9. Brez dvoma je danes SDS edina stranka v Sloveniji, s katero se lahko dostojno identificira krščansko, pa tudi liberalno čuteči človek v Sloveniji. To lahko trdim v lastnem imenu.

    “Po njih delih jih boste spoznali.” Kako je z deli, vemo. Nadaljne besede so odveč.

    Janša res ni kriv, če se je sodelovanje ljudi iz njegovih (Omanovih) političnih in tudi sorodstvenih krogov s komunisti, porojeno iz osebnih ambicij in koristoljubja, ter proti volji volilnega telesa, končalo tako, kot se to vedno konča. S polomom.

    Janša s komunisti ni nikoli sodeloval in prav zato se je na desnici edini obdržal. To je najboljši dokaz, da krščanstvo ni stvar etiketiranja, leporečenja ter priložnostnega obujanja arhaizmov, pač pa predvsem stvar dejanj. Mnogi, ki sebe tako vzneseno in brezprizivno samoumevno umeščajo v krščanski kontekst, da so ga pri tem celo pripravljeni odrekati drugim, tega žal pogosto ne razumejo. Škoda.

    Sicer pa je žalostno gledati, do kakšne pritlehnosti privedejo osebne frustracije ljudi, ki na krščanska načela hitro pozabijo, ko se jim ponudi priložnost, da v medijski prostor izlijejo nekaj svojega gneva in maščevalne naslade.

    Zavist pač. Rak rana, ki tako pogosto razžira duše tukajšnjih ljudi.

  10. In še nekaj glede večinskega volilnega sistema.

    Spominjam se, kako je Lojze Peterle takoj za tem, ko so poslanci SLS takrat že združene SLS+SKD v parlamentu torpedirali na referendumu izglasovani večinski volilni sistem, priletel na Radio Ognjišče (kot je to pri njem v navadi, kadar se mu prigodi kaj “groznega” – nazadnje je bilo to ob tistem Janševem TWITTu “Lojze, Lojze…”), kjer je ves zaprepaden togotil nad podlo izdajo.

    Takrat je Peterle računal, da bo to pač velika stranka in je vneto podpiral večinski sistem. Danes, g. Oman, ste obrnili ploščo. Postali ste pač majhna stranka, kajne. Toliko glede načelnosti in populizma.

  11. Oman je postal reklamni pano stranke NSi. Zato v zadnjem času skače ven iz vsake paštete.

    Leta 1990, ko je Kučan pomagal razoroževati slovensko TO, ga je Oman naglas obtožil veleizdaje. “To kar je naredil Kučan je veleizdaja”.
    Oman opravičuje Kučana. No, nekateri so svoj čas tudi Hitlerja, češ, da ni bilo vse slabo pod njim. Gradil je avtoceste. itd. Kučan pa se je dobro pogajal, pravi Oman, kako podobno.
    Danes Oman hvali Kučana in podcenjuje osamosvojitelje. Postal je pravi žlahtni desničar.

  12. Jaz imam pa občutek predvsem, da marsikoga moti zgolj drugačno mnenje.

    Tisto, kar je na desnici slabo, je to, da se v ključnih primerih skregajo – takrat, ko bi morali najbolj držati skupaj.

    Tukaj ima prednost levica. V javnosti se prikazujejo kot ravno prav “sprti”, da so ljudje ločili, da LDS ni bil ZLSD, tako, so ohranili volivce, ki so prehajali od enih k drugim.

    Desnica se dela navzven povezano – kar levaki dobro izkoriščajo, kot, lejte, saj so vsi eni janševci. Po drugi strani se pa skregajo takrat, ko je najmanj treba.

    Zato pozdravljam vse te stare ljudi, da pošteno povejo, kar mislijo – tako, bomo vsaj dobili sliko, kaj se je dogajalo in znali to popraviti v prihodnje.

    • alojz: “Jaz imam pa občutek predvsem, da marsikoga moti zgolj drugačno mnenje.”
      =============

      Pa saj Oman je povedal “drugačno mnenje”.

      Leta 1990 je Oman Kučana obtožil veleizdaje.
      Leta 1915 pa Oman Kučana hvali.

      Vidiš, to sta dve različni mnenji…

      … od istega človeka.

      Imam pa občutek, da Omana ti dve različni mnenji ne motijo.

  13. Lep in korekten intervju g. Omana.
    G. Oman ima veliko prav, vidi se mu, da je izkušen in zna trezno razmišljati.

    Mislim, da Gašper Blažič preveč zarotniško gleda na vse (btw. tudi sam bom podprl pobudo za zaščito družine in na intervju ne gledam kot na diverzijo!!!).

    Preprosto so bile narejene nekatere napake in bo zadeve potrebno znova zastaviti, moderno, jasno in terensko.
    In tukaj ne moremo iti v udrihanje naokoli sebe, kot to počne SDS. Ja, praktično je jasno, da je Janša NEDOLŽEN in da se mu je naredila velika KRIVICA. In jasno je da z rušenjem Janše hočejo umazati celoten DEMOS.

    Toda (in to je predvserm pojasnilo g. Blažiču): desno-liberalni pol bo moral zadevo zastaviti drugače. SDS je preprosto prevelik strelovod in preprosto so ljudje iracionalno nastrojeni proti njim. Torej se mora SDS umakniti v drugo vrsto: NIHČE ne zagovarja ignorance ali prepovedi SDSa!!!!! Mislim, da bi SDS lažje svoj program uveljavljala kot podporna opozicijska stranka, ki bi podpirala sredinsko koalicijo, ki ne bi bila potomka DEMOSA. To je passe: DEMOS je izjemno svetla točka slovenskega naroda – ne smemo je umazati!!!

    Rešitev je edino ta, kot nakazuje tudi intervjuvanec, da se sestavi koalicija NSI – SLS – prenovlujeni DL – stranka z Tomšičevim izročilom (nasledniki SDSS) in še ena sredinska stranka. To koalicijo lahko podpira SDS – lahko še vedno z Janšo kot predsednikom.

    Ne more pa se cel politični prostor v Sloveniji gibati okoli lika in osebe Janeza Janše.

    • Vaši predlogi so smešni!!!
      O tem kje se kakšna stranka nahaja odločajo volilci in ne stranka. Kam naj se umakne SDS???

  14. Tudi ob tem intervjuju se je treba spomniti, da UDBA ni bila turistično društvo. Zakaj že Oman hvali pokojnega Franca Zgožna, ki se je ponašal z lepo udbovsko številko (gl. Udba.net)? Režija prve vrste.

    Pa se kar vidi po komentarjih, kdo je navdušen nad intervjujem. Nekdo bi kar prestrukturiral volilno telo, Janši odvzel primat in naredil nekakšen NSi&SLS. Vse lepo in prav, kdo vam je pa dosedaj odtegoval glasove (ali pa vam karkoli branil), da ste eni padli iz parlamenta, drugi se pa komaj zrinili vanj?

    Sicer bi pa Rokcu takole napisal: Okoli sposobnih se giblje politični prostor, pa če se ti med drugim tudi na glavo postaviš. Vsekakor pa SDS tebe ne bo spraševal, kaj in kako delati.

  15. Ugledni in zaslužni Ivana Oman na zastavljeno vprašanje o privatizaciji torej pravi:
    Kaj pa ekonomist Sachs, ki ga je pripeljal Peterle, in njegov način privatizacije?
    »Sachsa nisem srečal. Se mi pa zdi, da je bil Mencingerjev model boljši od Sachsovega. Mi imamo Sachsov model, razdelitev certifikatov in PID-e. PID-e so obvladovali komunisti, tako da smo jim praktično ves kapital izročili nazaj. Mencingerjev model pa je zahteval denar: kdor hoče kupiti podjetje, naj prinese kapital. Sam menim, da bi se morali odločiti za postopno privatizacijo. Mencingerjev model bi pomenil privatizacijo. Certifikatni model pa le lastninjenje (prihvatizacijo).«
    Skratka Oman pravi, Mencingerjev model je bil boljši od Saksovega.
    V čem? Mencingerjev model je zahteval denar: kdor hoče kupiti podjetje, naj prinese kapital. Mencingerjev model bi pomenil privatizacijo. Certifikatni model pa le lastninjenje (prihvatizacijo).
    A res?
    Menim, da je to velika zmota in zabloda! Žalostno je za desnico, da ta zmota še vedno obstaja in se zagovarja!
    V socializmu SFRJ državljani nismo bili enakopravni pri upravljanju »skupne« družbene lastnine, ki je bil glavni, a zgrešeni cilj NOB oz. revolucije !!!
    Znano je, da je KP vedno po zakonu in ustavi imela odločilno zadnjo besedo! Enoumje!
    Žal pa smo tudi v samostojni Sloveniji državljani ostali še naprej ne enakopravni!
    Niso upoštevane človekove pravice do enakopravnega dostopa do lastnine, ki opredeljuje tudi svobodo človeka!
    To je rezultat privatizacije. S tako izvedeno privatizacijo namreč ni bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov! Vsa politika, zlasti leva je delovala, vse za koncentracijo lastništva, z menedžerskimi prevzemi, četudi z oškodovanjem gospodarske družbe. Goljufija naroda! Tu lahko vsak prebere o oškodovanjih gospodarskih družb vsak in kako je to prepovedano v EU! To je menda politika vedela, vsaj desna, saj gre za temeljno pravičnost?
    http://www.tzslo.si/pic/pdf/zakonodaja/ZPre1F-%202014.pdf
    Pristali pa smo v »pajdaškem« kapitalizmu 19. stoletja. Javni sektor pa v socializmu!
    Pri privatizaciji in pri poslovanju je imela koncentracija lastništva bivšega skupnega družbenega premoženja in osebno bogatenje lastnikov menedžerjev »legalno« prednost, vse na račun privatiziranega podjetja, njegovega razvoja, stopnje zaposlenosti in na račun nizkih plač zaposlenih, ki najbolj bridko plačujejo menedžerske prevzeme. Tudi desnica žal ni bila dosledna, saj je predolgo omogočala tajkunske kredite za lastninjenje, oškodovanje gospodarskih družb in bogatenje menedžerjev, drugi pa smo še naprej drugorazredni državljani!
    Ne pozabimo, kdo vse in kako je zagovarjal tajkunizacijo, brez lastnih sredstev, s pomočjo bančnih kreditov in oškodovanjem gospodarskih družb, njihovih zaposlenih in na koncu davkoplačevalcev, kar je v EU in civiliziranem svetu absolutno prepovedano.
    Na začetku, predvsem vsa levica, SD in LDS, na koncu pa tudi in še edini in najdlje, Jože Tanko, SDS in NSi! Tako kot je zapisal mag. Silvester Šurla, sedaj odgovorni urednik REPORTERJA!?:
    http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/

  16. Gospod Omana nam v intervjuju zaupa da je zelo pogumen. Najbrž pogumno meni, da večina bralcev ne bo opazila da nekoč tako opevane klene pameti skoraj nikjer več ni.
    Pa lepo povrsti.
    Zaupa nam , da ni navdušen nad svojo politično konkurenco (Pučnik, Janša, SDS, etc.). Res da so sposobi, vendar so mu najbolj koristni, ko so v zaporu . OK, nihče prav ne ljubi konkurenco pa , če se ima še za takega demokrata.
    Zaupa nam da so mu precej simpatični konkurenti njegovih konkurentov (Kučan, etc). Najbrž ju veže želja, da bi bili njuni konkurenti v zaporu ali vsaj brez politične moči.
    Zaupa nam, da so mu zelo pri srcu politični somišljeniki (Peterle, Zagožen, etc.) OK, komu pa niso.
    Lakonično nam pove, da so njegovi somišljeniki pošteni a naivni nesposobneži (Zagožen, Peterle) ali pa banda tretjeklasnih povzpetnikov, ki so uničili SKD in SLS. Kar je ostalo (NSI) pa nikoli ne bo videlo več kot 10%.

    No tu se pojavi glavno vprašanje. Kam je izginila zdrava kmečka pamet katere imetnik naj bi bil g. Oman.

    Oman je bil vrsto let visok strankarski politik tako v SLS kot v SDK. Če si je želel, da bi bile njegovi stranki vplivnejši bi se lahko aktivno vklučil v njuno delovanje.
    Glede na njegovo modrost bi bilo stanje bistveno boljše. Zakaj raje pametuje z varne razdalje nam ne poroča.
    Očitno pričakuje, da bo z neba padel mesija, ki bo odstranil neljubo konkurenco in odpeljal kmečke demokrate v obljubljeno večino.

  17. Nisem ne proti Janši, niti proti Novakovi in ne proti Zidanšku. Proti nikomur nisem. Sem samo proti nespravljivosti, če jo kažejo drug do drugega. Tudi proti izključevalnosti, ki jo je videti tudi v naših komentarjih. Brigalo bi me to, če ne bi bilo v škodo Slovenije.

    Povezovanje na desni je po moje možno le, če SDS, NSi in SLS spoznajo, da je to nujno in dobro za Slovenijo, da druge poti ne vodijo k cilju – demokratični in uspešni Sloveniji. Treba je iti preko zamer, se pogovarjati, usklajevati in skupaj narediti, ne drugemu vsiliti, vsebinski in terminski načrt za prenovo Slovenije. Ko bodo to naredili, bodo gotovo nagovorili več desnih volilcev, več tistih, ki smo iz dneva v dan bolj razočarani nad tem, kar se dogaja v zadnjih treh letih.

    Pričakoval bi, da bodo “naši” novinarji – kako malo jih je in kako majhen vpliv imajo – razmišljali o povezovanju, da ne bodo iskali in podpirali zarot. Česar ta trenutek ne zmorejo ali celo nočejo narediti strankarski liderji, bi morali narediti novinarji.

    Gašper Blažič, veš svoj dolg? Pričakujem preveč? Ni potrebno odgovarjati v repliki. Te so lahko vir novih nesporazumov. Izkažite se s pisanjem, z vizijo slovenskega danes in jutri in bom prvi, ki vas bo podprl.

      • O, razumem! Popolnoma jasno mi je, da bom do konca svojega življenja, moral prenašati vladanje levice.

        Na referendumih se bom trudil preprečevati vsaj nekatere vsiljene rešitve, do katerih ne bi prišlo, če bi stranke na desni hotele in znale stopiti skupaj.

        Za tiste, ki smo bili na udaru že v času komunizma, je to veliko razočaranje. Takrat nismo mogli in smeli, zdaj pa kakor da nekateri, ki jim niti takrat ni šlo slabo, nočejo narediti koraka, ki bi popeljal Slovenijo v boljše čase.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite