France Bučar je vedno iskal nov pogled, nov razvoj

8

Alojz Rebula je dejal, da je France Bučar hrast sredi grmovja. Sam France Bučar (2. februar 1923, Bohinjska Bistrica–20. oktober 2015, Ljubljana) pa poudarja, da je vedno iskal nov pogled, nov razvoj.

Bistrega Franceta iz obubožane družine so poslali v elitno katoliško gimnazijo, ki ga je oblikovala. Kot upornika so ga italijanski okupatorji aretirali in internirali. Julija 1944 je pobegnil v partizane. Od poletja 1945 je bil eno leto v politični policiji, nato je doštudiral pravo in bil vladni uradnik. Doktoriral je s tezo Rast socialistične družbe v okviru države delovnega ljudstva (1956). Študij v ZDA mu je spremenil obzorja (1959). Od leta 1967 je bil profesor na Pravni fakulteti. Leta 1978 so mu vzeli profesuro.

France Bučar je odločilno je vplival na potek osamosvajanja Republike Slovenije

V javno življenje se je vrnil v procesih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije. Pisal je v Novi reviji, bil je soavtor Majniške deklaracije, ustavnih besedil. Kritiziral je totalitarno Jugoslavijo v evropskem parlamentu v Strasbourgu leta 1988. Bil je najbolj nadzorovan slovenski oporečnik, samo leta 1987 je politična policija poslala komunističnemu vodstvu 47 informacij o njem. Po volitvah leta 1990 je bil France Bučar predsednik republiške skupščine, odločilno je vplival na potek osamosvajanja Republike Slovenije. Sebe je imel za Bohinjca, ki živi v Ljubljani.

Napisal je številne knjige, zlasti po odhodu iz politike, omenimo jih nekaj: Resničnost in utvara (1986) Usodne odločitve (1988), Prehod čez rdeče morje (1993), Ujetniki preteklosti (1993), Slovenija in evropski izzivi (1996), Demokracija in kriza naših ustavnih institucij (1998), Na novih razpotjih (2006), Rojstvo države (2007), Slovenci in prihodnost (2009), Čas velikih sprememb (2011), Temelji naše državnosti (2012).

O Bučarjevem delu in življenju je napisala temeljno študijo in posnela zelo poveden dokumentarec dr. Rosvita Pesek, še eno knjigo je dodal dr. Ali Žerdin. Bučar pa je v svoji neutrudni delavnosti napisal in povedal dovolj, da o njem lahko razmišljamo. Za in proti.

France Bučar in komunistična politična policija

V razpravah o njegovem sodelovanju s komunistično politično policijo je spregledan njegov zapis, da je »sodeloval pri zasledovanju študenta Župca«. Frančka Župca je komunistična politična policija umorila 16. marca 1942. Tudi Bučarjeve izjave, da kot zaposlen v politični policiji do leta 1946 ni nič vedel o povojnih množičnih umorih, so dovolj neverjetne.

Vendar pa je v 57. številki Nove revije leta 1987 poudaril:

»S perspektive NOB (narodnoosvobodilne borbe, op. p.) oziroma državljanske vojne lahko govorimo samo o zmagovalcih in poražencih, brez moralne kvalifikacije in pravne izgube državljanske enakovrednosti. S perspektive poznejšega vrednotenja pa lahko govorimo bolj ali manj samo še o premagancih oziroma premagancu. Premaganec je tisti, ki je izgubil poslovno sposobnost, da bi o svoji usodi, koliko je odvisno od njega, odločal sam.«

Bučarji so ustvarili novo, demokratično Slovenijo

Po napadih na Bučarja po njegovi smrti sem skušal v Reporterju leta 2016 umiriti strasti. Takoj potem so me odslovili kot kolumnista Reporterja. Naj povzamem tiste misli.

France Bučar je bil na čelu bučarjev, ki so bili v komunistični partiji, pa so jih iz nje izgnali ali so ji sami dali košarico. Ni jih bilo malo: Jože Pučnik, Janez Janša, Spomenka Hribar, Peter Jambrek, Dimitrij Rupel … Še več je bilo takih, ki niso bili nikoli v partiji, jih je pa proti partiji obrnilo revolucionarno nasilje in titoistični apartheid. In vsi ti bučarji so z zavezniki ustvarili novo, demokratično Slovenijo. V grozo kučanov, ki jim je država le zato, da lahko hranijo svoje totalitarne apetite.

Kakorkoli obračamo, so bučarji zmagali; in kakorkoli se skušajo kučani obdržati pri koritu, se morajo obnašati tako, kot so bučarji zapisali v ustavi. Bučar je z drugimi bučarji določil, da se bo Slovenija osamosvojila, in kučani so morali za to glasovati na plebiscitu. Bučarji so zmagali v vojni za obrambo suverene Republike Slovenije, čeprav so bili vsi vodilni položaji v vojaških silah zasedeni s kučani.

Zato France Bučar ni bil hlapec Milana Kučana, ampak obratno. Pa čeprav se mnogi strinjajo, da Bučar ni imel talenta za politiko.

Bučar: »Tako kot mislim, da je prav – in moram nadaljevati tako.«

Igor Omerza je natančno opisal, kako so bili bučarji preganjani od kučanov, prva tarča pa je bil prav France Bučar, njegov preganjalec pa prav Milan Kučan. Kučani so bučarje in druge demokratične sile preganjali na smrt. Tako kot je komunizem preganjal katoliško in druge cerkve. Pa živimo danes v državi, ki so ji značaj in vrednote določili bučarji, komunistične partije ni več, cerkve so pa še vedno žive in dejavne.

Kučani morajo hlapčevati tistim, s katerimi so se bučarji povezali v mednarodne zveze. Ne nazadnje je gospodar France Bučar pred referendumom o vstopu v Nato napisal izjavo Zgodovinska priložnost, hlapčič Milan Kučan pa se je ubogljivo prvi podpisal pod njo.

Zadnja faza Bučarjevega življenja je bila sicer posvečena precej samohodnemu pisanju in tudi kakemu nenavadnemu sprehodu na ljubljanski magistrat, še vedno pa spada med bučarje, ki so prisilili kučane totalitariste v kučane hlapce demokratične republike.

V življenjskih vzponih in padcih je ohranil svoj moto: »Tako kot mislim, da je prav – in moram nadaljevati tako.«

8 KOMENTARJI

      • Vzorec je za nas rimskocestne vesoljce zapleten, za Najvišjega pa primer lahkoživega tumpastega prepotentneža iz Bohinja. ki se nekaj malega časa svoje zavoženosti porabil za raziskave barvanja slovenskih podeželskih pirhov in si potem zobe polomil pri zbiranju trofejnih domobranskih ur na celovški želežniški postaji, ki mu jih do konca imperialnega udbaško pomembnega životarjenja niti med kobajagi disidentskim udejstvovanjem ni uspelo preprodati. Vsaj kar se mene tiče,nobene od njegovih celovških tatvin ali pa ljubljanskih črnoborzijanstev nisem kupil. Eni enostavno spregledajo njegovo procesijo na Magitrat, ki jim je kot eskapada, zmota
        ali starostan kulturniška za hec inštalacija.
        To ni dejstvo. Ni eskapada. Je potrdilo prikrite zaveze v realni dušnosti pretkanega
        črnoborzijanca, ki z govorjenjem ustvarja vse življenje nekaj drugega, kot pa ga dejansko poganja naprej.
        Gre za prevratništvo, gre za zapeljevanje in prevaro v lepem celofanu duhovnosti kulture in človečnosti, celo patriotizma, mašno pa je zavezal na Magitratu in to tudi ostane.Ni treba biti Sherlock, da to uvidiš, samo program mora biti resničen in učinkovit. Škoda je, da nas je , Slovence, dr.Rugelj, resnični pravi mačo, ki je pil dobro pivo Union in so ga obletavale fejst babe, premalo v trdo naučil kako ravnati z bednimi pijanci in navideznimi fukači ter tako tudi z narodnimi nedonošenčki in bleferji.

  1. Dežman, kdo si, končno, vendar, Ti za en kujon?

    Resnično si velemojster svojih poklicev, samo, vedi, da mene ne boš, speljal na svoj mastni kolovoz.
    Kapo dol, veliko si naredil, samo še več je tistega kar bi buil na svojem mestu narediti, pa tega nisi storil.
    Eni pravijo, da je kriv viski, jaz pa vem, da to ni.
    A veš zakaj?
    V tvojem delu je toliko enih premikov, zasukov, praznin in špranj, da je težko sklopiti zadeve in zadrgniti culo.
    Konkretno pri spisu o Bučarju.
    Vse kar je velikega naredil – ogromna luknja negovega dela za UDBO ali KNOJ, saj ne vem kuga je on bil, ampak, o tem ne govori niti Peskova ali pa blefirata vidbva oba skupaj. Kar preskočita in ga hvalita naprej…
    samo, da bi pregnetla njegov pozitivizem in demokratičnost človeške kreature.
    Na enak način vratolomno ali hionavsko, nemožato samo blesavo omeniš, da je njegovo romanje na Magiistrat “k’r neki, čudna epizoda” .
    Mislim, da se bo našel slovenski, ne slovenistanski mešanec iz SAZUja , pravi, človeški antropolog, sociolog, filozov, visoki IQ čustvenointeligentnež, lahko da je še dober seksolog in pijanolog primerljiv velikemu kurbirologu Ruglju, ki bo Bučarjevo procesijo na Janković-Kučanov Magistrat sesekljal na prafaktorje in multidisciplinarno zdrgnil koristoljubca, trmastega bohinca v nulo in nam ga postregel na srebrnem pladnju tako, kot ni znala, smela in ne upala slavna Peskovo in danes tudi ti, veliki Dežman !

    Mimogrede, Jože : V toliko letih si jih odkopal šele dobrih 2 taužent ! Kakšen plan imaš zdaj ? Kdaj boste selili Dražgošane izpod komunističnega brezbožja v Božje blagoslovljeno Zagrobje vaške cerkve ?
    Upam, da utemeljitev ni več potrebna!
    BOG SE NAS USMILI, ČE SPLOH ŠE IMA TALE ZAKUHANI RDEČI SLOVENISTAN V FOKUSU ALI MORA NA BRUHANJE VSAKIČ IN GA BO IZPLJUNIL KOT SMRDEČE MLAČNEGA ŽE NASLEDNJO RAJŽO ?
    Jebi ga, Dežman ne verjamem ti tokrat.Blefiraš. Zakaj. Daj tace ven, da vidimo ali si kača ali si kuščar-oz. sam izzivaš na primeru Bučar, ki je usoden primer, NE GREŠ DO KONCA.PIKA!

  2. Še nekaj mi je butnilo zdajle , ko ura slučajno kaže 06.53 in piše, da smo 15.Januarja l.G. 2021 po Kristusu.
    ————————————————————————————————————————
    Zakaj sem zgoraj spet omenil Dražgoše?

    Omeil sem jih zato, ker telesni ostanki pobitih absolutno nedolžnih in zločesto žrtvovanih nemočnih ljudi za ime in za vsebino NOB OF Revolucije, ki je v svojem počelu čisto zlo in, ki so se veselili svojega življenja in so do Partizanov nastopali odkrito in pošteno do konca prenešeni na nehuman, necivilizacijski in nedovoljen in od svojcev neodobren način iz posvečene zemlje pod partijsko posvečen betonski kolos, ki bi naj predstavljal spomenik z več pomeni.
    To se ne bi smelo zgoditi iz veliko razlogov.
    Vse skupaj, vsa pomenskost združitve posmrtnih ostankov borcev Partizanov in žrtev komunistične odločitve za kljubovanje okupatorjev je šizpvfrena vsebina sama po sebi polna kontradikcij in nevzdržnosti.

    Ker sem zapisal koliko je ura in , ker je življenje najvišja dragocenost med dragocenostmi v galaksiji Mlečna cesta, bom omenil samo to, kar mi je kanilo tisti moment v možganih.
    Ko so nemški soldati vdrli v vas, so začeli z totalnim uničevanjem življenja nedolžnih ljudi in njihovega v stoletjih težaškega življenja priborjeni in pridelani imovini, kki jim je omogačala bivanje in preživetje.
    Proces pobijanja nedolžnih so si uničevalci in maščevalci ukrojili po svoje in so uprizorili pravo ritualno ubijanje. Ves čas morilskega rituala so Partizani s svojim komandantom in s svojim komisarjem Žagarjem
    opazovali iz varnega zavetja visokega snega in gozda. Imeli so orožje in imeli so morilske krogle v ceveh pa niso storili ničesar. Ničesar niso storili, da bi preprečili morijo. Morali bi jurišati na življenje in smrt, pa niso.
    Komisar Žagar je Dražgošanom večer preje obljubil in zagotovil z zaklinjanjem na partizansko čast kot Komunist, da jih bodo, vaščane, branili pred okupatorjem do zadnje kaplje krvi.
    Besedo, obljubo, zagotovilo partizanskega vodstva so gladko požrli. Zbežali so v varno zavetje strmine, snega in gozda in od tam topoumno zrli v pobijanje nedolžnih in v uničevanje vasi Dražgoše.

    Komunisti so vse vsebine tega grozovitega trpljenja prekrojili za sebe po svoje za svoje nemoralne in necivilizacijske in nečloveške potrebe. Vso zlhotnost so po satanistično zapečatili s sedmimi pečati Zla in eden od pečatov je združitev posmrtnih ostankov Rabljev in Žrtev. Padli Partizani, seveda niso neposredni rablji, so simbolni predstavniki svojih komandantov ter komisarjev, da se razumemo.
    Ta zloraba je zločin v celotnem pomenu vse epopeje zlorabljenega ljudstva v vasi in zlorabljenih vojakov, ki so jim nadeli naziv borci in to bremeni ves slovesnki narod.
    Zato je treba zadevo poimenovati s pravimi imeni in nazivi in nedolžne vapčane Dražgoš vrniti med stoletne
    grobove njihovih prednikov kamor spadajo, krvava Revolucija opa naj obdrži svoj pomnik lastnim zablodam in hudim pregreham. Amen.
    Upam, da preberete, ki ste odgovorni in se prebudite, kajti lahko se zgodi, da bo nekdo nekoč vas tlačil v neko ideloško Zagrobno kripto brezverstva in nekaznovanega Zločina.

  3. Spoštovani bralci.
    Moram dokončati, ker bo izgledalo, da se tu zgoraj mešajo gorenjske hruške in jabke.
    Imate prav.
    Dobro ste pogruntali, kajti Dražoše & Lažgoše spadajo skupaj v usodnost Bučarja & Bučarja.
    Oba sinonima sloveskega prekletstva sta vsak na eni strani istega hriba.
    Dražgoše na Prisojni in Bučar na Osojni strani.
    Bučar nima šanse, ker je končal kariero, Dražgoše pa imajo krasno šanso Očiščenja grehov. Toliko in končam.Hvala za potrpljenje.

  4. Semintja (lepo , če zapišeš skupaj), se zapičim v kakšno nedodelano zadevo, ki brbota, sploh, če se to dogaja v Javnosti in mi zadeve ne dajo spati.Sploh nisem imel v mislih, ne Dražgoš, ne Dežmana, ja Kučan je pa bil.
    Predstavljal sem si, da imel govor poleg betonskega kolosa pod vasjo in je na prižnici lažgoše bral svoje satanske stihe, kot jih je par dni nazaj v Odlazkoporterju, ko je mantral o tem kakšen naj bi bil predsednik slovenske vlade. Vsekakor , kopija: ” Vidim človeka čvrstih moralnih vrednot, človeka, ki nima želje po nadvladi nad človekom..itd-itd” in uvidim pošastnost s katero se zabija klin za klinom med slovenski rod pod Triglavom. Kučan, kača z dvakrat razcepljenim jezikom ploza v začetku 21 stoletja, več kot 100 let po koncu 1, svetovne morije, ki jo je zakuhal Srbijanec iz Beograda v potem v navezi z francosko in slovensko prostozidarsko ložo poustvaril Kraljevino jugoslavijo, iz katere so Komunisti z mečem in pištolo skovali SFRJ, srbsko ječo narodov, ki crkuje v živalskih krčih še dandanašnji, tudi na Lažgošah.

    Lažgošani ne rečejo nobene, njihov dušni pastir tudi ne, njihovi predniki pomorjeni absolutno po nedolžnem v zapregi Nacistov in Komunistov pa ostajajo ukleti pod komunističnim betonom še naprej.
    Nad njim potomci masovnih morilcev še naprej uprizarjajo svoje boljševiške krvave igre brez meja in iz rdeče prižnice mrzle smrti zločina pridigajo zločinske mantre strahu in nadvlade zadnjih 90 let!”

    In satansko sprijeni Kučan pošilja čez Reporter hudičeve laži in laja v eter , da bi vodja Slovencev nikakor ne smel nadvladovati soljudi. Baraba pokvarjena, sam neposredno to počenja že vse življenje od rosne mladosti naprej, ko je popisoval sovrstnike, ki so obiskovali svojega Svarnika v Božjem hramu njihovih starodavnih prednikov in bi meni še lajal o vrednotah in o kulturi, pa etiki, pa o Božjih zapovedih Komunistov spisanih v njihovem smrtonosnem VKP(b) ?
    Sprašujem vas vse skupaj: “Kako je to lahko mogoče?”
    “Kakšen narod smo, kaj je v nas in kaj nas ohranja, kam gremo takile, razprodani in potuhnjeni?”

    Prepričan sem v popolnosti, da je “krščanska kripta” pod betonskim partijskim kolosom na Dražgošah, ki jo kani poustvariti mojster Dežman čista šizofrenija in naslada Satanova!
    Dovoljujem si, dopuščam možnost, da so zastavili drugače, saj nič ne vemo o tem načrtu, Dežman samo posplošeno nekaj poduhovljeno ploza. Mogoča je, denimo opcija, ampak mora biti jasno izražena in demokratično sprejeta na obeh straneh slovenskega klina Kučanove smrti!
    Možno je in bi bilo sprejemljivo, samo navržem idejo , ki je science fiction, da delno dodela oblikovno arhitekturno vso zadevo in se blagoslovi celoten spomenik z vidnim znamenjem križa kot skupen spomenik pomorjenim Dražgošanom in padlim Partizanom, z globokim opravičilom za zlo, ki ga je naredil slovenski komunizem v Dražgošah in bi spomenik služil vsem, ki so0 trpeli in umrli za Domovino na grozljiv način – ki bi si to zaslužili, ampak pod ničtolerančnim pogojem, ki se glasi ” Partijsko-partizanske proslave pod ali ob spomeniku v današnjem agitpropovskem stilu so strogo prepovedane in dovoljene so samo komemoracije, kulturne – spominske slovesnosti brez političnih primesi in brez oznanjanja novega zla Slovenkemu rodu.
    Tako nekako-zdaj pa res končam! Hvala.

Comments are closed.