V Sloveniji, kjer tranzicija iz totalitarnega v demokratični svet še ni povsem uspela, je medijih je zelo razširjeno mnenje, da je zaradi temeljne človekove pravice do svobode govora in mišljenja v komentarjih dovoljeno domala vse, torej tudi navajanje napačnih dejstev, »fake news«.
Več kot očitno je, da je pomanjkanje pluralnosti medijev eden od odločilnih vzrokov za stanje v državi. Če bi namreč ti v preteklosti opravljali svojo vlogo tako kot bi morali, če bi upoštevali osnovna etična načela novinarstva, bi se že zdavnaj marsikaj spremenilo. Veje oblasti v demokratičnem svetu objektivno poročanje o nepravilnostih, korupciji, kaznivih dejanjih ne morejo dolgo ignorirati. Zato je potrebno, da se ozremo na tiste dele sveta, ki ima dolgo, demokratično tradicijo. Tukaj so v prvi vrsti uredniška pravila BBC, ki so bila po drugi svetovni vojni vzgled medijem in medijskim hišam v demokratičnih državah – seveda ne v Jugoslaviji, kjer je veljala stroga cenzura in je objave v medijih diktirala Komunistična partija.
BBC v svojih uredniških pravilih poudarja, da morajo novinarji uravnotežiti svobodo izražanja z odgovornostjo, to se pravi, da spoštujejo zasebnost in da se izogibajo neupravičenim kaznivim dejanjem, predvsem pa seveda, da zaščitijo javnost pred škodo. Prav to zadnje je glede na pandemijo, ki ogroža ves svet, potrebno v Sloveniji posebno izpostaviti. BBC kodeks je močno vplival na razvoj podobnih kodeksov in zakonov po Evropi. Tako npr. navajata avstrijski in nemški častni kodeks novinarjev, da je vestnost in korektnost najvišja dolžnost novinarjev – in sicer ne samo v poročilih, temveč prav tako tudi pri komentarjih.
Kaj je pravzaprav novinarska etika?
Najpomembnejša načela novinarske etike so resnica, popolnost, uravnoteženost in »fair play« (pravičnost). Najprej gre za resnico. To pomeni, da morajo biti vsa dejstva, ki jih novinar širi, točna. Dolžnost vsakega novinarja je, da preveri ali so dejstva resnična ali ne. Novinar mora biti pri proučevanju dokazov in pomembnih dejstev pošten in odprt. Ne sme razširjati podatkov, za katere ni prepričan, da držijo. Drugo načelo je popolnost. To pomeni, da žurnalist ne sme informacij prikrojiti tako, da bolje ustrezajo njegovi zgodbi. Ne sme ponarejati izjav, jih izrezati in jih postaviti v nasprotni kontekst. Tretja maksima je uravnoteženost. Prizadevati se mora, da v največji možni meri upošteva vsa mnenja o neki temi. To velja zlasti za sporne teme.
Naj se sliši tudi druga stran
Ena od osnovnih načel dobrega novinarskega dela, ki je zapisan v številnih kodeksih, se glasi: audiatur et altera pars [Naj se sliši tudi druga stran]. To izhaja iz rimskega prava in pomeni pravico do zaslišanja. V sodobnih pravnih sistemih je to načelo redno zasnovano kot centralno procesno pravo. Načelo Audiatur et altera pars zahteva, da sodnik zasliši vse stranke, preden sprejme sodbo. Ta princip se je uveljavil tudi v dobrem in korektnem novinarstvu, vendar se ga v Sloveniji zavedajo samo redki novinarji. V avstrijskem častnem kodeksu je npr. zapisano, da se je pri obdolžitvah potrebno obrniti tudi na obdolženo osebo oz. inštitucijo. V primeru, da ni odmeva, pa mora novinar dokazati, da se je trudil pridobiti izjavo obdolženega. V častnem kodeksu je še navedeno, da se takoj, ko se uredništvo zaveda, da je objavilo napačne podatke, prostovoljno objavi popravek, kar ustreza novinarski samopodobi in etiki.
Zanemariti pa se ne sme tudi načelo pravičnosti (»fair play«). Svoje sogovornike, partnerje v razpravi mora novinar pošteno obravnavati. Ni naloga novinarja, da nekoga uniči – in to ne glede na to, kako nesimpatična mu je določena oseba. Seveda pa lahko kontroverzno vendar spodobno sprašuje. To pa je njegova naloga.
V Sloveniji pri blatenju drugače mislečih dovoljeno vse, tudi »fake news«
Pri teh načelih se seveda v Sloveniji zaplete. Ker je večina slovenskih medijev levo usmerjena in ker je ideologija važnejša od pravil stroke, kar pravzaprav niti ne skrivajo, je pri blatenju drugače mislečih vse dovoljeno, tudi razširjanje, če uporabljam moderni slogan, »fake news«.
Nekako je ustaljeno mnenje, da ima leva stran političnega spektra – in samo ona – pravico do oblasti. Dominantni mediji so na strani levih vlad in z njimi grejo v opozicijo, če vlado sestavlja t. i. desna stran. Ker je po osamosvojitvi bila na krmilu večinoma leva opcija, so ji ti mediji stali ob njeni strani in jo promovirali. Ko pa je po dolgem času sedaj vlado prevzela t. i. desna opcija – ne smemo pozabiti, da zato, ker je ministrski predsednik za vse nepričakovano odstopil, ker svoji nalogi ni bil kos –, pa so se ti mediji preselili v opozicijo in sedaj tolčejo po njej. Pri tem ne izbirajo sredstev. Te »fake news« širijo celo v tujini.
Na drugi strani pa vodilni mediji ne obravnavajo nekaterih »nedotaknjencev«, ki si potem lahko privoščijo domala vse, deležni so kvečjemu še pritrdilnih komentarjev, medtem ko se lotijo neljubih samo za izjave, ki so sicer ostre, pa vendare popolnoma v okviru svobodnega izražanja. Zanimivo je, da o nekaterih v nebovpijočih aferah, recimo o pranju iranske milijarde, o nabavah medicinske opreme v preteklosti za nesorazmerno visoke cene in o praznih skladiščih, ki jih je zapustila za seboj Šarčeva vlada, v javni televiziji ni bilo podobnih oddaj, kot jih spremljamo danes.
RTV Slovenija je zavezana neodvisnosti in nepristranskosti
Dejansko pa je svoboda govora podvržena omejitvam, ki jih definirajo zakoni oz. kadar gre za javno varnost, zdravje in moralo, pa tudi za ugled ali pravice drugih ljudi. Te omejitve so zabeležene v 29. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah in v 10. členu Evropske konvencije.
Seveda je politična usmeritev zasebnih medijev stvar lastnikov. Držati pa se morajo mej dopustnega in, če hočejo biti verodostojni, tudi zgoraj omenjenih načel novinarske stroke. Novinarski kodeks predpisuje, da morajo biti novinarji pri proučevanju dokazov in pomembnih dejstev pošteni in odprti. Čeprav to velja za vse novinarje, je spoštovanje tega načela prav v javnih inštitucijah posebnega pomena, ker je fundament teh zaupanje. RTV Slovenija je javna inštitucija, plačujejo jo vsi, ki imajo električni priključek, zato je zavezana neodvisnosti in nepristranskosti, kar pomeni, da mora nuditi raznolikost mnenj in sicer tako, »da noben pomemben sklop misli ne bo zaveden ali premalo zastopan«.
Tukaj je povsem umestno vprašanje ali slovenska javna televizija ustreza tem pravilom? Že samo na podlagi televizijskega programa je odgovor negativen, ker niso vse družbene strani oz. sklopi enakopravno predstavljeni, nekaterih pomembnih tem pa sploh ni moč zaslediti. To kar se dogaja zadnje tedne v RTV Slovenija pa presega vse meje dobrega novinarstva. V poročilih, v raznih oddajah kot npr. v Tarči brez sramu kršijo domala vsa etična pravila novinarske stroke. V kritični situaciji, v kateri se je znašel cel svet, je posebnega pomena, da javna televizija poroča objektivno – in da je vidna razlika med poročanjem in komentarjem, brez »fake news«.
Kdaj bomo tudi v Sloveniji lahko govorili o pluralnosti medijev?
Večina ljudi RTV Slovenija zaupa. Slovenija se izredno dobro in uspešno sooča s pandemijo, podobno tudi sosednja Avstrija, razlika je samo v tem, da se v Avstriji javna televizija ORF zaveda svoje odgovornosti, RTV Slovenija pa ne. Dejstva se ne preverjajo, se prirejajo, se zamolčijo, izjave se citirajo izven konteksta, napihuje se sovraštvo do očitno »neljube« vlade. Sledi pa tudi nedostojno obnašanje do nekaterih politično »nepravih« nastopajočih, tudi ministrov. Ne pusti se jim pojasnjevati zadev. Če rečejo nekaj, kar voditelju/voditeljici oddaje ne ustreza, se jih prekine ali ne pusti do besede.
V nasprotju z novinarskim kodeksom mislijo nekateri na RTV, da je naloga novinarjev, da uničuje ljudi oz. vlade. Zaradi nepomembne oddaje, ki je sledila, je bila celo prekinjena izjava ministrskega predsednika, ki pa je bila zaradi stanja v državi pomembna. V drugih državah, npr. v Avstriji ali Nemčiji, v takih primerih začne naslednja oddajo s premikom, nudijo pa se izredne informativne oddaje tudi v večernih urah, ki dodatno obveščajo ljudi o stanju pandemije in o določenih potrebnih ukrepih. Tudi te pač premaknejo redni program za do pol ure, če sploh ne spremenijo program.
