Letošnji adventni čas je bil povsem drugačen, kot smo ga vajeni in kakršnega si želimo. Po navadi se ljudje prav v tem času bolj odpremo. Postanemo prijaznejši, bolj ljubeči, sočutni. Veliko več se družimo, obiskujemo, tudi obdarujemo. Celo po cerkvah so klopi veliko bolj zasedene. Svetloba in toplina ne obdajata le zunanjega sveta, ampak tudi naša srca, naše duše. Kaj pa letos? Namesto druženja ob različnih dogodkih, bogoslužjih smo zaprti med štiri stene svojih domov. In čeprav nam to do določene mere kvari razpoloženje, mora tako biti, če želimo, da bi bilo v teh lepih božično-novoletnih praznikih čim več ljudi zdravih; če hočemo, da bi teklo čim manj grenkih solz ob izgubi najdražjih; če privoščimo zdravstvenim in vsem drugim delavcem, ki so in bodo čez te praznike najbolj izpostavljeni, vsaj nekoliko bolj miren potek dela. K temu nas namreč kliče tudi krščanska odgovornost.
Kljub omejitvam zaradi epidemije se da delati dobro in razveseliti soljudi
Čeprav smo dokaj omejeni, pa še ne pomeni, da nimamo možnosti in priložnosti v prazničnih dneh izraziti hvaležnosti in izkazati ljubezni ljudem, ki jih imamo radi, jih cenimo in spoštujemo. Vedno se najdejo načini in poti, le če si to resnično želimo. Le-te smo poiskali in našli tudi v gornjeslavečki gmajni (evangeličanski župniji) ter Ženskem društvu Evangeličanka.
Tako smo se za prvo adventno nedeljo verniki in vernice evangeličanske cerkvene občine (ECO) Gornji Slaveči odločili, da vstop v ta najlepši del enega leta polepšamo in obogatimo vsem zdravstvenim kot tudi drugim delavcem Splošne bolnišnice Murska Sobota ter Zdravstvenega doma Murska Sobota, in to s sveže pečenim pecivom iz vzhajanega testa, sokovi, kavo ter adventnimi venčki. Zraven smo priložili sporočilo, v katerem smo se jim zahvalili za vso požrtvovalnost in človekoljubnost, hkrati pa jih spodbudili in motivirali za nadaljnji boj s covidom-19. Ko smo videli, kakšen je bil njihov odziv, nam je bilo res prijetno pri srcu. Z dobrim delom smo tako obogatili vstop v adventni čas tudi sami sebi in ob tem začutili Božji blagoslov.
Nedelja evangeličanske duhovnice v skafandru med bolniki s covidom-19
Na drugo adventno nedeljo pa sem imela možnost doživeti nekaj prav posebnega, česar ne bom nikoli pozabila. Kot duhovnica, ki je prebolela bolezen, ki jo povzroča ta zahrbtni koronavirus, sem namreč dobila možnost obiskati vse obolele (razen v intenzivni enoti) za covidom-19 v murskosoboški bolnišnici. Poleg duhovne oskrbe v obliki spodbudnih besed in molitev sem jim izročila tudi skromno darilce, ki ga je pripravilo Žensko društvo Evangeličanka. Z mano je ves čas bila medicinska sestra Maja Mörec iz ECO Bodonci, ki je vse organizirala, koordinirala in mi pomagala pri oblačenju ter slačenju skafandra. Temu “angelu” sem neizmerno hvaležna za vso pomoč in spremstvo.
Že do sedaj sem cenila, spoštovala in občudovala njihovo delo. Od takrat naprej, ko sem tudi sama doživela le majhen delček tega, kako je delati v takih razmerah, pa so se ta čustva bistveno poglobila. Nimam besed, s katerimi bi to, kar čutim, opisala. Izrečem lahko le prošnjo, naj jih vse na vsakem koraku blagoslavlja, čuva in vodi Božja ljubeča roka, da bodo še naprej v blagoslov vsem nam. Vsem obolelim za covidom-19 pa naj da dovolj moči, vere in upanja, da bi zmogli v tem boju obstati.
Na pobudo Ženskega društva Evangeličanka so s pecivom razveselili tudi starostnike v domovih starejših
Pred božičnimi prazniki pa smo na pobudo Ženskega društva Evangeličanka združili moči ter po vseh pomurskih cerkvenih občinah spekli božične kekse. Z njimi smo razveselili varovance desetih prekmurskih domov za starejše. Torej njih, ki so v tem času bili prikrajšani za to, kar najbolj potrebujejo – človeško toplino in topel, ljubeč objem. Želeli smo, da naj nekaj od tega občutijo vsaj takrat, ko bodo za božične praznike zobali to slastno pecivo. Ker pa je bil odziv na povabilo za peko keksov res zelo velik in nad našimi pričakovanji, smo imeli možnost še enkrat presenetiti tudi zaposlene v Splošni bolnišnici Murska Sobota in Zdravstvenem domu. Na ta način smo pokazali, da sta le tam, kjer je sloga, tudi moč in Božji blagoslov.
Fotografije so iz arhiva Ženskega društva Evangeličanka.
