Kako v razmerah koronavirusa v procesih učenja in izobraževanja izrabiti priložnosti digitaliziranja

4
Kako s pospešenim e-sodelovanjem e-šole povečati učinkovitost in uspešnost procesov e-učenja in e-izobraževanja v razmerah, ki jih je izsilil koronavirus?

S poslovnimi partnerji, kolegi učitelji, študenti in učenci osnovnih ter dijaki srednjih šol se pogovarjamo o tem, kako se sedaj učijo od doma, na daljavo. Opaziti je izredno hitre spremembe in prilagoditve, ki so se zgodile v enem mesecu. Prilagodljivost posameznih izobraževalnih ustanov pa je različna; različni so pristopi na različnih stopnjah izobraževanja. Zato se bodo razlike med klasičnimi šolami in e-šolami (ki intenzivno uporabljajo e-tehnologijo) najbrž povečale.

Opredelitev problema

Dileme, ki se odpirajo pri hitrem prehodu na uporabo e-tehnologij za učenje (duševni proces, ki omogoča pridobivanje znanja, ki bo uporabno v novih razmerah) in izobraževanje (načrtno učenje po programu in pod učiteljevim vodstvom), lahko razdelimo na dva dela:

  • Prvi del, 10 % potrebnih sprememb moramo zagotoviti v naših glavah in nekaj gospodinjskih opravilih, da se drugače organiziramo in prilagodimo novim razmeram.
  • Drugi del, 90 % potrebnih sprememb je povezanih s priložnostmi za prihodnost.

Nekateri se bodo utrudili na desetih odstotkih, drugi bodo šli v prihodnost in izrabili preostalih devetdeset odstotkov priložnosti. Gre za ljudi, ki že sedaj vidijo, kaj bo v bodoče možno in smiselno narediti. Ni pa vse smiselno (dopustno), kar je možno. Preživelo pa bo vse, kar je smiselno, za kar se bodo sčasoma zavzemali vsi. Sodimo, da je bolje biti med hitrejšimi.

E-tehnologija je v splošnem na voljo. Ni pa vsem dano, da bi jo imeli. Nimajo je vsi, ki izobražujejo, niti vsi, ki se učijo. Nekateri, ki jo sicer imajo, je (še) ne znajo uporabljati. Ko je treba e-tehnologijo vpeti v izobraževalni proces, se lahko pokaže, da usposabljanje ni enostavno in je težko povezovati programe različnih proizvajalcev. Manj vrst tehnologije prispeva k enostavnosti. Pomembno je hitro se učiti in izmenjavati izkušnje z drugimi.

Proučevani problem je: Kako s pospešenim e-sodelovanjem e-šol povečati učinkovitost in uspešnost procesov e-učenja in e-izobraževanja v razmerah, ki jih je izsilil koronavirus?

Primer zaznanega problema

Načelna stališča, ki jih prikazujemo, težko odsevajo vse razsežnosti težav, ki jih imajo ljudje. Kot primer navajamo trpko, a prisrčno izjavo mame, ki sedaj e-izobražuje:

»Žal je morda videti, da se da v teh razmerah delati več kot sicer, a ne vsi. Jaz imam doma tri majhne otroke, dvema sem čez dan učiteljica, ker moramo starši prevzeti izobraževanje; šola daje samo smernice, navodila. Manjša, ki je stara dve leti, pa nima varstva v tem času in je pokonci od jutra do 23h zvečer. Prva dva tedna sem izrabila lanski dopust, zdaj moram spet učiti, hodim na šolo, da to izpeljem, ker doma težko vodim videokonference ob polni hiši otrok. Ker stanujem 30 km od službe, se vozim na šolo s posebnim potrdilom ipd.

Stvari so skrajno resne, hehehe, predvsem z lonci, ker sedaj vsak dan kuharim, kot da je nedelja ali praznik; en obrok zaključimo in že priprave na nov obrok … nobenih šolskih malic in kosil. Samo: mami, mami … ves čas razmetavajo, kar sicer ne morejo. Za mlajšo, ki ima rojstni dan, delam torto, ki jo sicer kupim … In kot kaže, bodo potem otroci še za počitnice normalno doma, nobenega dopusta za mame, tudi ko bo kriza mimo. Upajmo, da bo čimprej mimo in življenje normalno steče naprej«.

Pričakovane koristi rešitve problema

Problem je nevarnost ali priložnost. Oboje hkrati; kakor to kdo vidi. Je nevarnost, da bomo prepozno spremenili svoje delovanje, ali je priložnost, da zagrabimo pričakovane koristi, če bomo ukrepali pravočasno. Odvisno od tega, kako to kdo vidi. V tem, kako vidita problem, se razlikujeta pesimist in optimist. Izkušnje kažejo, da samo optimisti premikajo stvari. Vir ustvarjalnosti je v odkrivanju problemov. Opredeljeni problem je že na pol rešen.

Problem, ki ga proučujemo, je skupen vsem šolam po vsem svetu; vse je potisnil v razmere, za katere nihče ni pripravljen. Nalog je veliko, čas pa je omejen. Vsako leto zamude za šolajočo se generacijo pomeni izgubo za vedno. Bolj celostno kot se lotevamo določenega problema, več procesov moramo upoštevati in k sodelovanju pritegniti širši krog ljudi. Več kot jih je, bolj zapleteno je vse. Zato razlikujemo bolj ali manj zapletene (kompleksne) probleme in z njimi povezane zapletene procese, v katerih moramo nekaj spremeniti. Problem, ki ga proučujemo, je zapleten.

Na podlagi opazovanj navajamo nekaj primerov koristi uporabe novih e-tehnologij v procesih izobraževanja in vodenja sestankov

  • Učinkovitost dela: Vsebinske delavnice in sestanki preko video konferenc so ravno tako učinkoviti, če ne še bolj, kot s fizično prisotnostjo.
  • Prostori: Podrle so se meje fizičnih omejitev razpoložljivih prostorov. Število učilnic/sejnih sob z zmogljivostjo od 20 do 30 oseb je bilo vedno omejeno. Neprestano smo se ukvarjali s tem, kako razporediti delavnice preko tedna, da bomo preživeli in napredovali z delom. Danes lahko imamo 10 vzporednih delavnic na dan. Konferenčna dvorana kar na lepem ni več omejitev; lahko je prisotnih 50 oseb ali več. Fizične učilnice samevajo, delo pa kljub temu dobro teče. Nekdo mora danes plačevati stroške praznih prostorov. O smiselnosti tega bodo v organizacijah razmišljali kasneje.
  • Izvedba delavnic/šolanj: Osredotočenost, mir pri delu in predstavnost vsebin je na video konferenci lahko celo boljša, kot v fizični obliki. V razredu/sejni sobi se pogosto ne vidi in ne sliši dobro. Pri video konferenci teh omejitev ni, vse imamo na zaslonu; slika je jasna, zvok je dober. Zasilno, če nas nekje ujame, smo lahko prisotni na sestanku tudi preko telefona.
  • Snemanje, predvajanje, fizična prisotnost: Vse video konference se da posneti in posnetki so kasneje dosegljivi vsem. Velja, da je bolje, če smo prisotni na videokonferenci v času, ko ta teče, saj lahko postavimo vprašanja in dobimo odgovore. Če kasneje gledamo posnetek, vidimo samo tisto, kar so se pogovarjali na sestanku prisotni. Vendar zamujeni termin ne pomeni več, da smo zamudil predavanje – poslušamo ga lahko kasneje, ko imamo čas.
  • Transport in logistika: Priča smo možnosti izjemnih prihrankov časa pri prevozih ljudi iz lokacije na lokacijo. Sedaj ni več voženj, iskanja parkirnega prostora, tekanja po stopniščih, iskanja sob, usedanja, poti nazaj domov …. To so velike izgube, ki smo jih razpoznavali kot obvezni del življenja. Sedaj vidimo, da to ni nujno tako. Sestanke lahko načrtujemo, da so neposredno eden za drugim. Prej smo se morali premakniti iz lokacije na lokacijo, sedaj je naslednji sestanek lahko samo en klik stran (just a click away). Predstavljajmo si, da nekdo iz 20 ali 30 kilometrov oddaljenega kraja prihaja popoldne za 3 šolske ure na predavanje v šoli. Obupne izgube.
  • Tehnologija: Pomembno je upoštevati tehnološke zahteve. Ljudje potrebujejo internetne povezave in računalnike. Vendar je to danes skoraj najmanjši problem. Mobilnost so pametni telefoni postavili na svoje mesto že pred leti. Internet je skorajda vsepovsod. Enostavni prenosniki niso dragi. Videokonferenčne aplikacije so brezplačne. Glede razpoložljivosti tehnologije skorajda ne moremo veliko jamrati.

Očitno se je ta “ledenik” sprememb nepričakovano odlomil desetletja prezgodaj. Alpska dolina, ki je zazijala za novim odlomom, ne bo nikoli več takšna, kot je bila prej. Bo veliko lažje prehodna in ljudem bolj prijazna.

Težave in priložnosti ocenjevanja prispevka dijaka/študenta v e-razredu

V novih okoliščinah izobraževanja moramo razmisliti tudi o novih priložnostih na področju preverjanja znanja. Ali bo preverjanje znanja še naprej ostalo eno od področij, kjer kot da se e-tehnologij ne da koristno uporabiti in je zato potrebno študente in dijake vedno znova dobiti v razrede, razsesti narazen, razdeliti A in B naloge, pospraviti vse z miz in nato pod strogim nadzorom odpisati teste.

Ali ne moremo nalog in testov pripraviti na način, da učenec pri preverjanju znanja preudarno uporabi vso razpoložljivo tehnologijo in dokumentacijo in od tu naprej naredi korak, ter dokaže, da zna vse to domiselno uporabiti za rešitev zastavljenega problema ali naloge. Mladi znajo in tudi že sedaj s pridom uporabljajo vse razpoložljive vire informacij, da priplezajo do cilja. To je njihov vsakdan. Tudi kasneje v življenju in delu jih bomo v njihovih bodočih delovnih okoljih spodbujali, da se znajdejo in uporabijo vse razpoložljive vire, da bodo lahko naredili tisti ekstra korak, ki loči odlično rešitev od dobre.

Kaj če si učitelji postavimo letvico zelo visoko: ali lahko uspešno izpeljemo preverjanje znanja z uporabo e-tehnologij ? Za ta namen bomo morali povsem na novo definirati način preverjanja znanja. Pri tem prehodu nam bo pomagalo, če bomo prešli iz modela »učencu bom dokazal, da ne zna«, na model »učencu bom dokazal za zna«. Na novo bomo morali sestaviti naloge, ki bodo morale biti v temelju drugačne in tu se bomo morali učitelji pošteno potruditi. Preprost primer: od učenca ne bomo zahtevali fizikalne enačbe ali letnice – vse to ima lahko na voljo – mora pa znati te podatke uporabiti na način, da jih umesti v širšo sliko in reši zadani problem oz. vprašanje.

Priložnosti e-sodelovanja e-šole

Praktični in odprti ljudje kažejo svoje izkušnje in izrabljajo izkušnje drugih. Zato je koristno, da e-šole (spletne, online šole) v svojem kraju, v državi in v bližnjih državah pospešijo e-sodelovanje med seboj in z najboljšimi šolami kjerkoli po svetu.

Osebnih stikov ni mogoče nadomestiti s tehnologijo. Ljudje, ki sodelujejo, se občasno morajo srečati, najmanj zato, da se sploh poznajo, si pogledajo v oči. Če pa osebni stiki niso možni ali so iz vrste razlogov omejeni, so e-tehnologije tiste, ki skupno delo/sodelovanje vendarle omogočajo na načine, ki so bili še pred kratkim nepredstavljivi. Z uporabo e-tehnologije se lahko bolje pripravimo na naslednje osebno srečanje in dokumentiramo vse tisto, kar je bilo na predhodnem srečanju dogovorjeno.

V takih razmerah je posebno primerno, da pokažemo odprtost in pripravljenost za e-sodelovanje z izrabljanjem e-tehnologij. To je praktično za nas in pošteno do soljudi. Zahteva pa sodelovanje ljudi vseh generacij in vseh strok. To pa je težko. Sodelovanje je vedno najtežja stvar.

Domnevamo, da bodo dijaki in študenti začeli razlikovati e-šole od (klasičnih) šol, kot smo jih bili vajeni. To bo vplivalo za izbor šole, na katero se bodo vpisali. Profesorica medicinske fakultete na Harvardu je rekla: »Nič ne vemo, koliko študentov se bo septembra 2020 vrnilo na našo fakulteto«. Pri spreminjanju šol zaradi novi razmer velja upoštevati, da se bodo dijaki in študenti najbrž lažje in hitreje prilagajali spremembam, kot učitelji.

Vrsta tovrstnih vprašanj je bila odprtih na konferenci eSchools Collaboration in the eRegion Conference – Celje, Slovenia, 21. in 22. marca 2018. Sedaj vemo, da so bila vprašanja prava. Vidimo pa, da je za iskanje odgovorov nanje na voljo veliko manj časa, kot smo mislili tedaj.

Digitaliziranje kot pogoj za izrabljanje umetne inteligence

Digitaliziranje vseh procesov, v katere smo ljudje vpeti, bo hitrejše, kot smo pričakovali. Na primer, digitaliziranje kulturne dediščine kot področja, ki je pomembno za razvijanje trajnostnega turizma. V to je usmerjen program Akademije 2020: Digitalizirajmo gradiva kulturne dediščine Novega mesta. Povezave na zadevne članke so objavljene tukaj.

Digitaliziranje je pogoj za izrabljanje priložnosti, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence. Umetna inteligenca je zmožnost programa, da pravilno »razume« zunanje podatke, da se iz njih »uči« in nova znanja uporablja za fleksibilno prilagajanje in doseganje specifičnih ciljev in nalog. V digitaliziranih procesih je mogoče upoštevati tri medsebojno povezana načela smiselnega zagotavljanja podatkov: ravno ob pravem času, samo za mene, ravno zadosti (just-in-time, just-for-me, just-enough). To omogoča internet, ki prinaša dve veliki koristi: hitri dostop do podatkov in povezljivost podatkov.

Bistvo umetne inteligence je v tem, da omogoča rešitev nekega problema s čim manj podatkov. Ob predpostavki, da so podatki pravi. Težava, ki jo bomo ljudje najbrž vedno imeli, pa je ta, da ni samoumevno, kateri podatki so pravi za razumevanje problema, s katerim se ukvarjamo in ga želimo rešiti. To ve samo človek. Ali res ve, pa je odvisno od njegovega znanja, vrednot in korajže, da se odloči. To velja tudi za vse osebe, ki so vpete v procese učenja in izobraževanja.

Tehnologija je milijonom dijakov in študentov omogočila nadaljevanje učenja tudi sedaj, ko neposredni stiki niso mogoči. Ko bo epidemija enkrat za nami, bomo lahko opazovali, katere izmed e-rešitev, ki so bile v procese učenja in izobraževanja uvedene kot nujne (na silo), bodo ostale. Nekateri pričakujejo, da mnoge. Pa ne samo zaradi možne racionalizacije procesov (prihranek časa, boljša logistika, manjši stroški), ampak zlasti zaradi možnosti povečanja ustvarjalnosti, inovativnosti, prilagajanja rešitev posamezniku.

Ko bo ta kriza končana, bo tehnologija sprostila del dragocenega časa pouka, tako da se bodo lahko vzgojitelji in učenci spet tesno povezovali in vzpostavljali osebne stike.

Spletne povezave

Spletno učenje se mora vrniti v podporno vlogo. Online Learning Should Return to a Supporting Role. By David Deming, Director, Malcolm Wiener Center for Social, Harvard Kennedy School. The New York Times, April 9, 2020.

Zaustavitev koronavirusa bi lahko v Indiji trajno spodbudila spletno izobraževanje.
Coronavirus lockdown could give online education a lasting boost in India. By Nell Lewis, Features writer and producer, CNN Digital. CNN Business, April 8, 2020.

Kako naj šole ocenjujejo med zapiranjem zaradi COVID-19? How should schools give grades during the COVID-19 closures? By Kristen Taketa. April 2, 2020.

Postkoronavirusni svet bo bolj digitalno usmerjen v umetno inteligenco. Post-coronavirus world will be more digital, AI-oriented: Antonio Guterres. Business Standard, April 2, 2020.

Digitalna prihodnost kulturne dediščine. A Digital Future For Cultural Heritage. By Helen Boo, Carnegie Mellon University. Arts Management & Technology Laboratory, April 2, 2020.

Pandemija koronavirusa spreminja izobraževanje. The coronavirus pandemic is reshaping education. By Jenny Anderson, Senior reporter. Quartz, London, March 30, 2020

Brezplačna izobraževalna sredstva za učence, ki jih je prizadel koronavirus. Free educational resources provided to learners affected by coronavirus outbreak. LibraryLearningSpace – iGroup (Asia Pacific) websit, 27 Mar 2020.

„Neraziskano področje“: Kako se 10 lokalnih šolskih okrožij loteva prehoda na učenje na daljavo. ‘Uncharted territory’: How 10 local school districts are tackling the transition to distance learning. By Kate Bradshaw and Angela Swartz. Palo Alto Weekly/Palo Alto Online, Mar 18, 2020.

Se bo premik k izobraževanju na daljavo izkazal kot dober ali slab za spletno učenje? Will Shift to Remote Teaching Be Boon or Bane for Online Learning? By Doug Lederman. Inside Higher Ed, March 18, 2020.

10 strategij za spletno učenje med izbruhom koronavirusa. 10 strategies for online learning during a coronavirus outbreak. By Jennifer Snelling, freelance writer based in Eugene, Oregon & Diana Fingal, ISTE’s director of editorial content. International Society for Technology in Education – ISTE, March 16, 2020.

Primerjalna analiza uspešnosti študentov med e-razredom in klasičnim razredom pri predmetu o okoljski znanosti od leta 2009 do leta 2016. A Comparative Analysis of Student Performance in an Online vs. Face-to-Face Environmental Science Course From 2009 to 2016. By Jasmine Paul and Felicia Jefferson. Frontiers in Computer Sciences, 12 November 2019.

Spreminjanje narave dela in kariere: visoko šolstvo kot središče za vzpostavitev sistema vseživljenjskega učenja. The Changing Nature of Work and Careers: Higher Education as a Hub for Establishing a Lifelong Learning System. By Terrel Rhodes, Vice President, Office of Quality, Curriculum, and Assessment and Executive Director of VALUE. Association of American Colleges and Universities, Washington DC. Liberal Education, Summer/Fall 2019 Vol. 105, No. 3-4.

Umetna inteligenca: Vpogledi, ki jih rabite iz Harvardske poslovne revije. Artificial Intelligence: The Insights You Need from Harvard Business Review. By Thomas H. Davenport, Erik Brynjolfsson, Andrew McAfee, H. James Wilson. Harvard Business Review, September 17, 2019.

Spletna šola v primerjavi s tradicionalno: katera je boljša izbira?/Online vs. Traditional School: Which Is the Better Choice? By Beth Werrell. Connections Academy, Columbia, Maryland, USA, September 3, 2019.  https://www.connectionsacademy.com/support/resources/article/online-school-vs-traditional-school

Poročilo Evropske komisije o kulturni dediščini: digitalizacija, spletna dostopnost in digitalno ohranjanje. European Commission report on Cultural Heritage: Digitisation, Online Accessibility and Digital Preservation, 12 June 2019.

Digitalna transformacija ne govori o tehnologiji.
Digital Transformation Is Not About Technology. By Behnam Tabrizi, Ed Lam, Kirk Girard and Vernon Irvin. Harvard Business Review, March 13, 2019.

 

Mag. Primož Gričar, direktor razvoja, Sapphir d.o.o. Ljubljana in višji predavatelj, MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana

Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru

4 KOMENTARJI

  1. Uh, tole je zelo optimistično napisano.

    Strinjam se, da je problem za kapitalizem pravzaprav izziv. Tale “vojna” z virusom bo na gospodarstvo dolgoročno dobro vplivala, saj nas sili na hitrejše uvajanje novih tehnologij, ki so že tu, a mi ne premaknemo svojih riti.
    Tudi jaz ne. Številnih izboljšav nisem naredil iz enostavnega razloga, ker mi sproti jemljejo predmete in ne vem, ali bodo te zahtevne in nemajhne investicije v prihodnosti prinašale dividende meni.
    To je tudi eden od premikov, ki jih moramo narediti v glavah. A ne da se vsega opraviti kar v glavah. Da, testi A in B bodo ostali. Verjamem, da se delno da preizkušanje prestaviti na računalnike. To bo terjalo spremembo ocenjevanja v smeri ameriških kvizov – mini preizkusov znanja. A za njimi morajo ostati večji preizkusi – klasični. In treba bo sproti preverjati koreliranost ocen obojnih …

    Bi pa tukaj še enkrat zapisal pobudo, ki je nihče ne sliši. Ne razumem, zakaj se akademsko leto v Sloveniji še vedno začne šele oktobra. Večina držav ga začne že konec avgusta in se do Božiča prvi semester že zaključi. Če bi akademsko leto (samo za nove generacije seveda) prestavili na začetek septembra (kot so že vajeni v srednji šoli), bi na trg dela en mesec prej prišla nova generacija. Zdaj po srednji šoli ni več obveznega vojaškega roka v JLA, ki bi trgal učne načrte in ki bi se mu morali prilagajati. Tudi jesenski rok mature je še dovolj hiter, da bi se dijaki lahko prelevili v študente že teden po uspešno popravljeni maturi. To spremembo zagovarjam samo za dodiplomski študij. Itak se je zdaj “elitnost” oz. “izbranost” iz dodiplomskega prestavila na podiplomski študij. Če bi študentje tako pridobili en mesec več, da zaključijo obveznosti na dodiplomskem študiju in se vpišejo na magistrski do začetka oktobra, ne bi bilo nič narobe. Aha, profesorjem bi tako v prehodnih dveh letih malo raztrgali urnike. Menim, da ne bi bilo prehudo.

  2. Dvomim, da je digitalizacija solstva koristna. Najbrz v zgodovini ni bilo boljsih sol kot sta bili Sokratova in Kristusova. Iz oci v oci. Predavanje, sprasevanje, pogovor. O vsebini.

    Sola mora dajati vsebino. Vzgojno in izobrazevalno. Torej znanje. Znanja ni brez memoriranja in povezovanja. V clanku je direktno navodilo, naj sola ne zahteva vec memoriranja, ampak le ucenje spretnosti, kako do informacij in kako jih uporabiti.

    No in sola na daljavo, kot spremljam doma, gre res v tej smeti. Ogromno ukvarjanja s tehnologijo komunciranja in tehnologijo, kako priti do vsebin. In z zapleti okoli tega.

    A je res zato sola? Ali pa je sola zato, da solarji na koncu vedo kaj o matematiki, maternem jeziku z literaturo, tujem jeziku, naravoslovnih predmetih, o umetnosti itd.

    V tej obsesiji digitalizacije je ogromno konsumisticno-propagandnega posiljevanja s tehnoloskimi produkti, programi, aplikacijami. Seveda hocejo od mene doseci, da bi vsak dan razmisljal o tem, kateri nov telefon si moram pod nujno takoj nabaviti, brez kaksne aplikacije in programov zivljenje res ni vec mogoce, kaj moram vse delati in kupovati na e nacin itditd. Brez konca in kraja…

    Zaletite se s tem nekam! Briga me, nicesar takega ne bom kupil, niti izgubljal casa vsak dan z ucenjem delovanja novih produktov, programov, aplikacij! Pustite me pri miru! Je prevec bolj zanimivih in vrednih stvari v zivljenju, da bi s tem tratil svoj cas, ki mi ni neskoncno odmerjen!

    • Približno zaradi tega sem jaz kar pobesnel,ko je nekoč SDS obljubila tablice vsem učencem… Norost.

  3. Skratka, ce smo pri soli na daljavo, je moj vtis, da se jo povsem nekriticno hvali. Seveda je bolje kot nic. Je pa nezadostno nadomestilo klasicnega solanja.

    Kaksne absurdne situacije vidim. Npr.: solarji se s profesorico dobijo na video predavanju na daljavo. Na lepem zraven vpade neznana mularija iz x drzave, vcasih celo v maskah in motijo, pocenjajo oslarije in sistematicno onemogocajo ucno uro. Pa cemu je to podobno? In to se ni zgodilo enkrat, se manj, da je edini tip zapleta.

    Blef je po mojem tale lajna, kako dobro da poteka sola na daljavo. Navijam, da se sole in vrtci cimprej, po moznosti z zacetkom maja odprejo ( ker gre za najmanj ogrozeno populacijo) in tudi, da se po potrebi solsko leto podaljsa, najvec za 1 mesec.

Comments are closed.