Džihadisti na pohodu

Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Skupine kot so Islamska država v Iraku in Levantu, ter Al-Nusra, nimajo v ničimer opraviti z islamom in ne predstavljajo države, zato je njihovo ustrezno poimenovanje »Neislamska Nedržava«. S temi besedami je generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon v svojem nedavnem nagovoru, ob soglasnem sprejemu Resolucije Varnostnega sveta OZN o tujih terorističnih bojevnikih izrazil univerzalno sprejeto stališče do tovrstnega terorizma. Mednarodni terorizem sedaj na globalni ravni poleg Al Kaide najbolj dramatično simbolizira teroristična organizacija Islamska skupina, ki deluje v Iraku in Siriji. Cilj Islamske države je vzpostavitev kalifata, posebne oblike konzervativne verske države, kjer vlada šeriatsko pravo.

Na ravni prava so grozodejstva Islamske države, ki jih uradno potrjuje OZN genocid in zločini proti človečnosti. Konkretno, so to skupinski poboji ujetnikov, neoboroženih vojakov in civilistov, etnično čiščenje in preganjanje manjšin in drugače mislečih, javna križanja in obglavljanja naprotnikov režima, novinarjev in humanitarnih delavcev, javna kamenjanja do smrti, zasužnjevanje žensk in otrok, prodaja ujetih žena kot spolnih suženj in še bi lahko naštevala ta neverjetna grozodejstva. Grozodejstva počno džihadisti, mednarodni teroristični bojevniki, ki jih je samo iz Evrope več kot 3,000. In med njimi so tudi naši državljani, Slovenci, ki so postali džihadisti. Slovenska javnost je pretreslo šokantno spoznanje, tuji teroristični bojevniki so med nami. Kar preseneča je precejšnja anemičnost naših oblasti do tega vprašanja, kakor tudi do tega, da se ne uporabi obstoječi zakonski okvir, ki popolnoma jasno sankcionara sodelovanje v terororističnih dejavnostih. A bomo morali prej doživeti teroristični napad, preden bomo razumeli, kaj nam je storiti?

Grozodejstva Islamske države so prebudila mednarodno skupnost, ki je zmogla po dolgem času v Varnostnem svetu soglasno potrditi resolucijo, ki ponuja odgovore, kako naprej s tujimi terorističnimi bojevniki. Ta isti Varnostni svet se prej ni zmogel poenotiti, kaj narediti v primeru Ruske agresije na Ukrajino in ne na primeru uporabe sile zoper sirskega predsednika Asada. Ekstremizem teh novo nastalih islamskih terorističnih organizacij je poenotil vzhod, zahod, razvite in nerazvite, kakor tudi države z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Ad hoc koalicija proti Islamski državi je neverjetno pestra. Slovenija in njeni predstavniki so se javno smešili z izjavami, da ne vedo, kako smo se znašli na nekem seznamu. To je seznam tistih, ki so proti genocidu in zločinom proti človečnosti in ne seznam za vojno, kot so ga poskušali nekateri intepretirati.

Geopolitična dinamika, ki je po terorističnih napadih 11. septembra 2001 postala zelo fluidna, nas vedno znova preseneča. Nespametno, v sicer imenu višjih ciljev, vmešavanje Zahodnih držav v procese arabske pomladi, podiranje držav in struktur, ki so bile prej stabilne je v številnih državah ustvarilo vakuum. Oblastni vakuum, ki so ga uspešno zapolnile prej uporniške, sedaj pa radikalne islamske skupine, ki sanjajo o kalifatu. Južna soseščina Evropske unije, Mediteranski polmesec je tako varnostno nestabilen in nepredvidljiv kot še ni bil dolga desetletja nazaj. Z rusko aneksijo Krima in odkrito rusko agresijo na vzhod Ukrajine pa je še vzhodna soseščina EU pod neposredno vojaško-varnostno grožnjo. Baltske države in ostale bivše države Varšavskega pakta so iskreno zaskrbljene. Sankcije, gospodarska vojna med Rusijo ter Evropo in ZDA, škodujejo vsem, največja zmagovalka je zanesljivo Kitajska. Četrt stoletja po padcu Berlinskega zida in po zmagi Zahoda nad Vzhodom je več kot očitno, da je Evropa, Evropska unija na pomembni prelomnici. Spoznanje, da je naša soseščina zelo varnostno in politično nestabilna in nepredvidljiva je na dlani. Evropska varnostna politika, zapisana v strategiji iz leta 2003 je zastarel in v sedanjih okoliščinah popolnoma neuporaben dokument. EU potrebuje čimprej sprejem nova Evropske varnostne strategije. Strategije, ki bo na novo ocenila varnostno-politične dileme EU, od globalne, do regionalne ravni. Odgovorila na vprašanja: Kaj je z odnosi z ZDA, Kitajsko in Rusijo, ali je EU (še) lahko inštrument zagotavljanja varnosti v svoji soseščini (npr. Vzhodno partnerstvo in Mediterska unija), kaj je z odnosi z zvezo NATO in kaj z obrambnimi zmogljivostmi.

Pred EU in tudi Slovenijo so številne strateške in geopolitične dileme, na katere bo potrebno ustrezno odgovoriti, z dokumenti in njihovo izvedbo v praksi. Med iskanjem teh odgovorov, se bo potrebno tudi soočiti z radikalnim islamizmom, ki je globalna terororistična grožnja. Islamska država bo slej kot prej poražena, ne bodo pa poraženi vsi, ki se zanjo borijo. Na tisoče evropskih državljanov, ki je postalo džihadistov, se bo slej kot prej vrnilo domov, tudi v Slovenijo. Soočanje s to grožnjo predstavlja velik napor za obveščevalne in varnostne strukture. Pa vendar, kot je dejal generalni sekretar OZN, rakete ubijajo teroriste, svobodne in neodvisne družbe ubijajo terorizem. Zato je potrebno tudi v Sloveniji v javni razpravi odločno obsoditi vsakršno podpiranje mednarodnega terorizma, nadgraditi obstoječe normativne okvire za preganjanje le-tega ter posebno pozornost nameniti preventivi. Predvsem skozi civilno-družbene institute preprečevati, da sploh pride do radikalizacije ter vzpostaviti ustrezen sistem, kako se soočiti z našimi psihološko travmiranimi džihadisti, ko se vrnejo domov. Svobodna, na človekovih pravicah temelječa slovenska družba je največji garant, da v Sloveniji tovrstni ekstremizem ne dobi domovinske pravice, Slovenija pa ostane, to kar je danes, varna država. Odgovornost je na njihovih ramenih, tega se naši oblastniki morajo zavedati.

Pripis uredništva: Besedilo je bilo najprej objavljeno v Večeru.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.