Donald Trump in Janez Janša rušita ustaljeni red, ki se brani z vsemi sredstvi. Njuni politični cilji so v nekaterih točkah podobni: omejevanje in nadziranje migracij, patriotizem, odnos do globalizacije, politične korektnosti in sovražnega govora. Oba, Donald Trump in Janez Janša, sta se z epidemijo covid-19 znašla v kvadraturi kroga.
Ker so v Marylandu šole zaprte že mesec in pol, imam več časa za počitek in sledenje dogodkom. Večkrat na dan si pogledam novice iz Slovenije in tudi ameriške medije. Ob vsem tem mi seveda ni dolgčas in se porajajo vse mogoče misli.
Donald Trump je nov pojav v ameriški politiki, ki je šla po isti poti vsaj od druge svetovne vojne. Kot nekdo, ki se ni ukvarjal s politiko, vidi zadeve z drugačnega zornega kota. Ne le to, tudi njegov pristop k reševanju problemov in obnašanje sta nenavadna. S kančkom pretiravanja bi lahko rekel, da je Trump koronavirus v ameriški politiki, ne nekaj uničevalnega, ampak nepredvidljivega in z velikimi posledicami.
Donald Trump in njegov politični program
Očitno je Trump zaznal, da je Amerika v zatonu, da se je nakopičila množica težav, ki se jih nihče ni resno lotil: izguba industrijske baze, obubožanje srednjega sloja, pretirana regulacija gospodarstva, Kitajska, Severna Koreja, Iran, brezkončni vojni v Iraku in Afganistanu, zanemarjanje vojske, ilegalno priseljevanje, upadanje vernosti in družin. Namesto s tem se je Amerika ukvarjala z LGBT, s transseksualnostjo, s teorijo spola, z istospolnimi stranišči, s “sovražnim govorom”, z Greto Thunberg, s podnebnimi spremembami. Družba, ki gre v to smer, je izgubila vitalnost.
Trumpov politični program je zajet v štirih besedah: “Make America Great Again” (MAGA). Prijavo za registracijo tega gesla kot blagovne znamke je vložil že 2012, torej leta prej, preden je oznanil svojo kandidaturo. Glavni steber tega je seveda zagon ameriškega gospodarstva. V to spada obnova industrijske baze in infrastrukture, deregulacija, energetska neodvisnost, uravnoteženje zunanje trgovine, sprememba davčne politike.
Svetovna vloga Amerike je v nazadovanju. To je posledica napredka drugih držav, posebno Kitajske. Trump pa krivi tudi ameriško politiko popuščanja nasprotnikom, vojne na Bližnjem vzhodu, slabe dogovore (Kitajska, Iran, trgovina). Njegov najvažnejši cilj v zunanji politiki je nacionalna varnost, kar vključuje boj proti mednarodnemu terorizmu, utrditev ameriških meja, nadzor imigracije ter krepitev vojske, kar vključuje boj proti mednarodnemu terorizmu, utrditev ameriških meja, nadzor imigracije ter krepitev vojske.
Trumpov nastop in obnašanje
Mislim, da je prikazovanje Trumpa kot primitivca, rasista, bedaka in še vsega drugega, zelo poenostavljeno. Res je, da mnogim, ki so navajeni ustaljene politične etikete in delovanja, Trumpovo obnašanje zapre sapo. Namesto leporečenja, mlačnosti, izogibanja odgovorom in mlatenja prazne slame – konfrontacija.
Treba je ločiti med tem, kako se Trump izraža in kaj dela. Govori zelo direktno, mnogi bi rekli žaljivo. Očitno mu besede ne pomenijo dosti in jih uporablja zelo ohlapno. Nasprotno pa je zanj dana obljuba pomembna, ker se zaveda, da volivci tega ne bodo pozabili. Bivši britanski politik Nigel Farage je rekel, da je treba Trumpa jemati resno, ne pa dobesedno. Trumpovi nasprotniki delajo pa ravno obratno: Njegove izjave jemljejo dobesedno, njega pa ne vzamejo resno.
Trumpove tiskovne konference kažejo njegove dobre in slabe strani. Očitno ima veliko energije. Trump ni spreten govornik, pretirava, uporablja napihnjene besede, se baha in hvali ter “misli na glas”, kar se pogosto maščuje. Po drugi strani pa so njegovi odgovori stvarni in kažejo, da on odloča, da ima položaj pod nadzorom. Vidi se, da je samozavesten, se spozna na gospodarstvo, na znanost bolj malo, da pa mora biti vedno “glavni”.
Donald Trump ima nekaj, kar pritegne ljudi, seveda ga pa nekateri smrtno sovražijo. Zanje je Trump narsicist, nemoralnež, lažnivec, oportunist, egoist, bankrotiranec . Moj vtis je pa, da ima Trump zdravo pamet in ve, kaj je pomembno; je optimist, pragmatik, zamerljiv, si upa tvegati in verjame, da je napad najboljša obramba. Morda je nekaj ali precej tega, kar trdijo Trumpovi nasprotniki, res. Pomembno pa je, da konj potegne, ne pa, da njegove fige smrdijo. Predsednik Obama je vlekel rdeče črte v Siriji in grozil, da vzame vse zelo resno, naredil pa ni nič in zapravil Ameriki verodostojnost. Trump je pa, ko je bila mera polna, raztreščil Sulejmanija na drobne koščke.
Donald Trump in njegov odnos do demokratov
Ko je Trump premagal Hillary, se je demokratom utrgalo. Res je, da tudi nekaterim republikancem ni bil Trump “najbolj intimna opcija”. Računali so namreč, da bo tekma med Hillary in Jebom Bushem in bo v vsakem primeru lepo po starem. FBI je pred volitvami 2016 vohunila za Trumpovimi sodelavci. Demokrati so sprožili obtožbo (“impeachment”), ki ni imela v senatu nobene možnosti za uspeh. Namen pa je bil, da se Trumpa oslabi za volitve 2020. Ta podtalna vojna traja še danes.
Odnosi z demokrati so napeti in nihče ne izbira besed. Nancy Pelosi, predsednica poslanske zbornice, je pred kamerami raztrgala izvod Trumpovega govora. Trump je izjavil, da je slaba političarka, ona pa, da je kot voditelj polomija. Vodjo demokratov v senatu Schumera je Trump označil kot nulo.
Trumpova vojna z mediji je seveda dobro znana
Medije ima za pristranske v korist demokratov in “progresivcev”.Demokratskega kandidata Bidena je neka ženska, bivša uslužbenka, obtožila, da jo je “spolno” nadlegoval. Medijev to sploh ni zanimalo. Ko je šlo za podoben primer pri Trumpovem kandidatu za vrhovno sodišče (Brett Kavanaugh), so pa mediji imeli vsesplošno gonjo. Ni nič čudnega, da ima Trump o večini medijev porazno mnenje. On je iznašel izraz “fake news”. Nekemu novinarju, menda od CNN, je na tiskovni konferenci zabrusil, da ima zdaj manj pameti kot takrat, ko se je rodil, in da naj ga bo sram.
Včasih seveda pove kaj narobe, izraža se nenatančno, kar mediji takoj pograbijo. Dnevno naštevajo njegove “laži”, namreč ohlapno predstavljanje dejstev. Razni dušebrižniki so ogorčeni nad Trumpovimi napadi na medije, češ da bo to škodovalo Ameriki, ker jih Trump ustrahuje ter jim načrtno uničuje verodostojnost in vpliv. Mediji naj bi bili nadzor nad politiko, postali pa so nedotakljive ustanove, ki niso odgovorne nikomur, kvečjemu le trgu. Izrodili so se v trobilo “progresivizma” in zdaj še anti-trumpizma. Te napade vidim kot še eno Trumpovo revolucijo, ki bo mogoče pripeljala do prenove, da postanejo mediji to, kar bi morali biti: neodvisni in nepristranski opazovalci in poročevalci. Verjetno pa pričakujem preveč.
Janez Janša že več kot trideset let osebnost v slovenski politiki
Janša je doživel že marsikaj, med drugim je že imel svoj križev pot, zdaj pa morda tudi svoje vstajenje. Med njim in Trumpom so nekatere podobnosti. Recimo, z mediji imata oba težave. V desetletjih so iz Janše naredili princa teme. Donald Trump sicer ni prikazan kot utelešeno zlo, bolj kot neverodostojen, nemoralen in lažniv čvekač.
Oba sta doživela svojo Patrijo, vendar pa je Trumpovo sojenje v kongresu imelo manj hude posledice. On ni niti izgubil službe, Janša je pa bil celo ob prostost. V celoti je Janša v slabšem položaju. V vsakem trenutku mu kdorkoli lahko obesi kakšen greh ter ga potem tožilstva in sodišča ubogljivo preganjajo. Trump ima s sodišči manj težav in ni nevarnosti, da bi se nenadoma znašel v arestu.
Donald Trump in Janez Janša sta v vojni z “globoko državo”
Donald Trump in Janez Janša rušita ustaljeni red, ki se brani z vsemi sredstvi. Oba sta deležna tudi osebnih napadov in sovraštva. Donald Trump in Janez Janša imata politične cilje,ki so v nekaterih točkah podobni: omejevanje in nadziranje migracij, patriotizem, odnos do globalizacije, politične korektnosti in sovražnega govora. Spet ima pri tem Janša težje delo in mora biti bolj previden. Trump ima za sabo soliden republikanski blok in zagotovljen mandat do novembra. Janša pa sedi na koalicijskem stolu, ki ga lahko kdorkoli iz koalicije kadarkoli spodmakne. Hkrati pa mora Janša paziti, kaj bo rekla Evropa.
Očitno se kot voditelja oba dobro znajdeta v krizah in sta precej trdoživega značaja. Ob maltretiranju, ki ga je Janša izkusil, bi marsikdo na njegovem mestu rekel, “Dosti imam.”
Po obnašanju v javnosti pa si Donald Trump in Janez Janša najbrž ne bi mogla biti bolj različna. Janša reče malo, to pa premišljeno, precizno in umirjeno. Odgovori naravnost, kratko in monotono. Pri Trumpu se krešejo iskre in letijo puščice, pa pride, kar pride. Trump nastopa optimistično, Janša pa daje vtis, kot da prihaja s pogreba in da bo jutri konec sveta.
COVID-19 je Trumpu popolnoma premešal karte
Z virusom COVID-19 doživljamo nekaj, kar se ni zgodilo že sto let. Svet je danes med Scilo in Karibdo. Če se ljudi močno omeji in s tem prepreči žrtve, se na drugi strani uniči gospodarstvo. Če se pa odpira gospodarstvo, bo več mrtvih. Kvadratura kroga.
Donald Trump je bil v začetku leta na dobri poti, da zmaga novembra na predsedniških volitvah. Gospodarstvo je sijajno teklo in demokrati so bili v popolnem neredu. Na koncu so iz obupa sforsirali za kandidata Bidena, opešanega starca. COVID-19 je Trumpu popolnoma premešal karte. To je za demokrate sreča, ker kriza v veliki meri Trumpu jemlje iz rok nadzor nad potekom dogodkov. Ostane mu šest mesecev; če gredo zadeve v eno ali drugo skrajnost, visoke žrtve ali pa gospodarska blokada, je “gotof”. Če pa mu uspe pripeljati barko pravočasno v mirne vode, si po moje zasluži ponovno izvolitev. Veliko bo odvisno od sreče.
Biden je v čudni situaciji. Komaj se mu je volilna kampanja malo utekla in so ga ljudje začeli jemati bolj resno, je izgubil tla pod nogami. Sicer nekaj mrmra, kako ga Trump lomi in kako bi on vse naredil bolje, ni ga pa nikjer. Zanimivo je pa to, da mu sedanje ankete dajejo pet ali več točk prednosti pred Trumpom. Pri tem imajo gotovo vpliv mediji in navada ljudi, da primerjajo nekaj, kar v resnici je, z idealizirano sliko.
Dlje kot Janša zavlačuje z volitvami, večja bo erozija njegove podpore
Janša je v nezavidljivem položaju, vendar iz drugih razlogov kot Trump. Zaenkrat mu je uspelo držati žrtve na minimumu. V financah ima nekaj manevrskega prostora s podporo za nezaposlene in s pomočjo podjetjem. Gospodarsko je pa zadeva drugačna. Slovenija ne more nikamor, dokler se Evropa ne premakne. Kam bodo prodajali Revoz, Gorenje in dobavitelji raznih delov? Janša sicer kontrolira časovnico in tu ima nekaj prednosti pred Trumpom. Recimo, da se položaj uredi v enem letu in se Slovenija dokaj dobro odreže. Mediji in opozicija bodo vse skupaj prikazovali kot katastrofalen neuspeh, na dan bodo vlekli afere in preiskovali, ampak ljudje bodo ocenili, kaj je res. Takrat bi bil po moje najboljši čas za volitve. Dlje kot Janša zavlačuje, večja bo erozija njegove podpore. Volivci bodo začeli pozabljati in v dveh letih ga mediji sesekljajo.
Kriza COVID-19 potrjuje marsikaj, na kar je Donald Trump opozarjal
Z globalizacijo je Amerika izgubila cele industrijske panoge in dobavitelje, ki so propadli ali pa preselili proizvodnjo drugam, največ na Kitajsko. Nekaj tega bo gotovo prišlo nazaj. ZDA morajo biti v strateških panogah samozadostne. Država mora podpirati gospodarstvo in podjetništvo, ne ga pa zavirati. Obramba ne sme biti podhranjena. Pristop “vsi se imamo radi” v zunanji politiki je za naivneže. Preprečevanje ilegalnih migracij je nujno; država, ki nima meja, ni država.
Kako bo po koronavirusu v Ameriki, je odvisno od tega, kdo bo predsednik. Res je, da je med obema stranema soglasje o tem, da je treba infrastrukturo obnoviti. Trump, če bo izvoljen, bo nadaljeval svoj program. Mislim, da bo omejeval Kitajsko, preprečeval krajo “intelektualne lastnine”, nasprotoval kitajskemu vplivu v mednarodnih organizacijah in v tretjem svetu, zahteval povišanje obrambnih izdatkov od zaveznikov.
Če bo izvoljen Biden ali drug demokrat, bo šlo za obujanje Obamovih programov: nadaljnje podržavljanje zdravstva, povečanje regulacije v gospodarstvu, podnebna politika in pariški dogovor, iranski dogovor, podrejanje ameriških interesov mednarodnim organizacijam, zanemarjanje kitajske nevarnosti, krčenje verskih pravic, podpora splavu, mogoče celo brezplačno univerzitetno šolanje ter odpisi študentskih dolgov.
