Deset Trumpovih največjih dosežkov leta 2018

292
2806

Ob vseh političnih strasteh leta 2018 Američani kaj lahko spregledajo politične uspehe zadnjih dvanajstih mesecev. Predno se dokončno poslovimo od leta 2018, naj se spomnimo naslednjih pomembnih dosežkov predsednika Trumpa.

Brett Kavanaugh postane sodnik vrhovnega sodišča ZDA

Po kaotičnem in zlobnem izpraševanju je senat potrdil se enega konservativnega pravnika, ki se drži prvotne razlage ameriške ustave in nasprotuje širokemu tolmačenju sodniških Prezgodnja smrt vrhovnega sodnika Antonina Scalie leta 2016 je mnoge volivce opozorila na nevarnost, da lahko Hillary Clinton imenuje njegovega naslednika. Z imenovanjem Neila Gorsucha in Kavanaugha je Trump izpolnil obljubo, da bo kot vrhovne sodnike nastavil mlade in konservativne pravnike.

Nasprotovanje Kitajski

Zaskrbljenost volivcev v osrednjih ameriških državah, ki so izvolili Trumpa, je posledica desetletne, neizprosne trgovinske vojne Kitajske proti Po dolgem času so ti volivci našli v Trumpu nekoga, ki si je upal bistveno zvečati carine na uvoz kitajskih proizvodov in končno prisilil režim v Pekingu na resna pogajanja. Amerika ima močno pogajalsko pozicijo in zahteva uravnoteženost v trgovini ter konec neomejeni kraji intelektualne lastnine in proizvajanju ponarejene robe.

Rast plač srednjega ekonomskega razreda

Dohodki so se na splošno zvišali v letu 2018, povprečne plače so končno zrastle za več kot 3 % letno prvič po recesiji leta 2008-2009 (“Great Recession”). Novica je še bolj spodbudna za industrijske, fizične delavce, katerih place prvič po skoraj enem desetletju rastejo hitreje kot plače neindustrijskih uslužbencev.

Trgovinski dogovor med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA)

Trump je pokazal, da Amerika podpira uravnoteženo svetovno trgovino tako, da je izvedel nujno potrebno popravo prejšnjega dogovora (NAFTA). USMCA predstavlja vzorec za druge trgovinske dogovore in postavlja omejitve kitajski trgovinski ekspanziji.

Odpoved jedrskega sporazuma z Iranom

Konec je crkljanju iranskih verskih voditeljev, ki že desetletja vzbujajo strah Ameriki in njenim zaveznikom. Namesto da preštevajo milijarde dolarjev, ki jim jih je s tajnimi nočnimi poleti pošiljala Obamova administracija, se morajo sedaj soočiti z ameriško odločitvijo, da jim prepreči jedrsko oborožitev ter teroriziranje sosednjih držav.

Selitev ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem

Trump je spet dokazal, da se pri vladanju ne drži washingtonskih pravil. Prejšnji predsedniki so desetletja obljubljali, da bodo selitev izvedli, kot zahteva ameriški zakon iz leta 1995, vendar je le Trump uresničil obljubo, izkazal spoštovanje zaveznikom v Izraelu ter potrdil očitno dejstvo, da je Jeruzalem zgodovinska prestolnica Izraela.

Razbitje islamskega kalifata in umik iz Sirije

Medtem ko je Trumpov predhodnik Obama zanemarjal nevarnost islamskih teroristov ter jih omalaževalno imenoval “mladinsko moštvo”, je predsednik Trump poslal relativno majhno število ameriških vojakov na pomoč zaveznikom, da so izbrisali z zemljevida kalifat, ki je zakrivil med prebivalstvom neizmerna grozodejstva. Pomembno je tudi to, da je Trump napovedal umik ameriških vojakov iz Sirije, ter je s tem prenesel breme za nadaljnjo stabilnost območja na Izrael, Saudsko Arabijo in Združene arabske emirate. Trump ne bo ponovil napak predsednikov Obame in Busha, ki sta se tam lotila ponovnega ustanavljanja in preoblikovanja držav (“nation building”).

Povečanje števila služb za manjšine

Če je Trump v resnici rasist, za kar ga pogosto razglašajo “novinarji” pristranskih vodilnih medijev, potem mu gre to zelo slabo od rok. Nezaposlenost med črnci se nikoli ni bila tako nizka. Odkar zbirajo podatke, je bilo za Latince zabeleženih le 14 mesecev z brezposelnostjo pod 5 %, od tega 13 mesecev med Trumpovo vladavino. Uspešno delovanje majhnih podjetij je posebno pomembno za manjšine in ankete kažejo, da je optimizem med malimi podjetniki v letu 2018 na višku.

Odločna migrantska politika

V nasprotju z demagoškim obnašanjem liberalnih politikov ter njihovih zaveznikov v ustaljenih medijih je predsednik Trump zavzel trdno in načelno stališče v zvezi z nezakonitimi prehodi meje. Migrantske karavane pomenijo napad na suverenost ZDA in zlorabljanje azilantskih zakonov, zato take provokacije upravičujejo graditev zidu na meji in reformo imigrantske zakonodaje.

Rekordna ameriška proizvodnja nafte

V letu 2018 so ZDA prehitele Rusijo in Saudsko Arabijo ter postale največji proizvajalec nafte na svetu. Z lajšanjem omejevalnih predpisov in z odločbami, ki so naklonjene proizvodnji energije, kot je odobritev naftovoda Keystone XL, je predsednik Trump odprl pot, da ZDA postanejo energijsko samozadostne.

Seveda so bile tudi napake. Na primer, obnašanje na tiskovni konferenci z Vladimirjem Putinom v Helsinkih je bilo v nasprotju s Trumpovo običajno samozavestnostjo. Kljub vsemu pa je bilo leto 2018 leto dobrih novic. Amerika ima vrhovnega poveljnika, zavezanega, da povrne Združenim državam veličino. Glasniki vsidranega politikantskega razreda bodo noreli, njihovi pomočniki med psevdo-novinarji bodo na vse kriplje potvarjali dejstva, vendar pa imajo Trumpova dejanja za posledico višanje blagostanja ter izboljšanje varnostnega položaja ZDA.

Opombe in pojasnila prevajalca

Steve Cortes, sodelavec pri RealClearPolitics in politični komentator pri CNBC, je delal v Trumpovi predsedniški kampanji. RealClearPolitics.com je spletna stran, ki posreduje članke iz drugih občil, objavlja pa tudi originalne prispevke.

1. Pojem konservativec (“conservative”) je v ameriškem besednjaku nevtralen, v slovenščini pa pomeni nazadnjaka, starokopitneža, s katerim se ni vredno pogovarjati. Nasprotno pa ima beseda liberalec (“liberal”) v ameriški angleščini negativen pomen. Gre za nekoga, ki zagovarja razpuščene družbene norme (abortus, teorijo spola, homoseksualnost, omaleževanje in zavračanje družine, sovražni govor), vsemogočno državo, nabuhlo administracijo, pretirano socialo ter čezmerno zadolževanje. Zato se levičarji otepajo nalepke liberalci in hočejo biti progresivci.

V ameriški pravni srenji obstajata dve glavni struji tolmačenja ustave: “Originalisti” se držijo prvotnega namena tvorcev ameriške ustave (“founding fathers”). Privrženci “živeče ustave” trdijo, da je treba ustavo razlagati s sodobnega vidika, kar zagovarjajo v glavnem liberalci.

2. Kitajska se pri svoji zavidljivi rasti poslužuje metod, ki so v nasprotju z njenim članstvom v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO): industrijska špijonaža, kraja intelektualne lastnine (patenti), prisilni prenos tehnologije, proizvajanje ponarejene robe, omejevanje tujih investicij, privilegiranje in subvencioniranje kitajskih, posebno državnih podjetij, manipuliranje vrednosti svoje valute proti dolarju.

Ameriška pričakovanja glede vzpona Kitajske kot ekonomske velesile se niso v celoti izpolnila. Res je, da je Kitajska trg za ameriške proizvode. Ameriške firme zasluzijo precej svojih dobičkov na Kitajskem. Pričakovanje, da se bo Kitajska liberalizirala in demokratizirala, ko bo postala bogatejša, pa se niso uresničila. Dogodki na trgu Tiananem l. 1989 ter kaotičen razpad Sovjetske zveze so pognali strah v kosti kitajskim komunistom. Zaenkrat jim je dobro uspelo združiti komunistično oblast s kapitalističnim gospodarstvom. To je precej privlačen model za nerazvite države, kjer vladajoče elite vidijo zagotovilo za nadaljnje vladanje v zvišanju življenjskega standarda. ZDA so si ustvarile močnega konkurenta. Prejšnji predsedniki so se izogibali odkriti konfrontaciji s Kitajsko. Le Trump je imel pogum, da jim je stopil na kurje oko. Zadeva je zaradi odlašanja že zelo zavožena in ni jasno, kako se bo to izteklo. Verjetno bo Kitajska začasno in na videz popustila ter čakala, da Amerika izgubi pozornost, voljo in moč za še eno konfrontacijo.

3. Pred desetletji so industrijski delavci (“blue-collar workers”) z nizko izobrazbo lahko dobili dobro plačane službe z zagotovljeno pokojnino, zdravstvenim zavarovanjem in drugimi ugodnostmi. Mednarodna konkurenca in globalizacija sta prizadeli številne industrijske panoge (jeklarstvo, premogovništvo, tekstil). Mnoge so bile v osrednjih ameriških državah. Nekatere panoge so praktično izginile, druge so se močno avtomatizirale. Hkrati je zaposlovanje ilegalnih priseljencev pritiskalo na plače. To je imelo za posledico obubožanje sloja industrijskih delavcev. Trump je to stisko opazil in izrabil v svoji predsedniški kampanji, zato je osrednja Amerika na volilnem zemljevidu skoraj v celoti rdeča, republikanska.

4. Spremembe v sporazumih, ki so bili podpisani pred desetletji, so bile neizbežne. Trump dela to in vse drugo z veliko hrupa, napihnjene retorike in pretiravanja ter napačnih podatkov, kar gre na živce raznim uglajenim elitam. Pri tem uporablja grožnje, izsiljevanje, posmehovanje in druge prijeme, ki si jih je naučil v svojem poslu. Tistim, ki se vzvišeno smehljajo njegovemu početju, bi koristilo, če bi poslušali njegova izvajanja v celoti, ne le komentarje in izvlečke. Čeprav govori okorno in neuglajeno, se izraza jasno in razumljivo. Tak govornik je ljudem bolj pri srcu kot nekdo, ko govori “čez njihove glave”. Po drugi strani pa je Obama, ki ga imajo nekateri za briljantnega govornika, brez napisanega govora spravil skupaj le kakšno nemogočo klobasarijo brez glave in repa ter se izgubil v poplavi svojih besed. Nigel Farage, eden od očetov brexita, je na pol zares rekel, da je treba Trumpa jemati resno, vendar ne dobesedno.

5. Glede odpovedi dogovora z Iranom mnenja niso enotna. Večina misli, da je dogovor slab, razhajanje je pa v tem, ali bo odpoved povzročila večjo škodo kot spoštovanje Zdaj že bivši obrambni minister general Mattis je bil mnenja, da se je treba sporazuma drzati. Obama ni nikoli predložil sporazuma v ratifikacijo kongresu, ker je vedel, da ne bo odobren. Dogovor je ostal na ravni predsedniškega dekreta, ki ga pa naslednji predsednik po svoji presoji lahko zavrže.

6. Brazilija je tudi izjavila, da bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem.

7. Zgodovinsko gledano je bila druga zalivska vojna (George W. Bush, 2003) Porušila je približno ravnotežje med Iranom in Irakom ter odprla pot sunitskemu ekstremizmu. Z dvigom ameriške naftne proizvodnje je Perzijski zaliv za ZDA izgubil del strateškega pomena. S tega vidika Trumpova odločitev za umik iz Sirije ni nesmiselna. Ostaja pa se vedno grožnja Irana Izraelu in prepričanje dela ameriške politike ter javnosti o istovetnosti ameriških in izraelskih interesov.

8. Manjšine – nebelo prebivalstvo ZDA (črnci, Latinci, Indijci, Pakistanci, Filipinci, itd.). Definicija manjšine v resnici ni dosledna: lahko pomeni rasno ali pa tudi civilizacijsko, jezikovno ali celo versko skupino. Latinci (“Latinos”, “Hispanics”) so priseljenci iz Latinske Amerike in njih potomci. Šlo naj bi torej za “zatirano” skupino ljudi, ker imajo vsaj deloma indijanske korenine. Po drugi strani pa se med Latince šteje tudi evropske Spance in Portugalce. Ta identifikacija ni nepomembna. Pripadniki manjšin imajo prednosti pri sprejemih na univerze in v službah. Pride lahko do čudnih situacij, ko je, recimo, sin Portugalke in Američana kot Latinec sprejet na ugledno univerzo, sin Američana in, na primer, Poljakinje z enakimi kompetencami pa ne bi bil.

292 KOMENTARJI

  1. Pregledal sem ta maraton zgoraj, šel pogledat, kdo je gospod, in piše:

    “Od leta 1995 do 1998 je bil kaplan pri Svetem Jakobu, od koder je odšel na študij komunikologije in medijev v Chicago. Po pridobitvi doktorata je tri leta predaval na Saint Louis University v Združenih državah Amerike, od leta 2007 pa dela kot publicist, predavatelj in voditelj tečajev s področja medijev, medijske vzgoje in novinarstva.”

    Mojster komunikologije torej. Nimaš kaj praskat …

    Piše: “Upal sem, da so okrog Časnika ljudje, ki to znajo videti. Ki znajo videti, da ni problem ta ali oni ukrep tega ali onega predsednika, ampak je problem metoda dela tega predsednika.”

    Metoda razmišljanja in komuniciranja tega avtorja je torej perfektna … Videl sem tiste kure, ki jih je podaj zgoraj Časnikarjem in doumel vzrok, zakaj je krščanstvo v tako skrajni riti: duhovniki nas imajo za kure! 🙂

    Dr. Rugelj, ki je pomagal k treznosti 1000 alkoholikom in družinam, je dejal nekako takole: ZAKON JE RESNICA, NE PA VLJUDNOST.

    Tako je tudi Jezus Gospod živel in deloval. A tega predojdipalci ne zmorejo prebaviti, večina zahodnega sveta je predojdipalna, ko pa gredo taki modeli še skozi semenišča – imamo levičarsko islamizacijo – samo da ostanemo vljudni in lažno ljubeči.

    Moje mnenje pač.

    • To mi poznamo že od leta 45: socializem je znanstveno brezprekoren, samo ljudstvo je treba zamenjati.

      Predojdipalci, katerih je žal tudi v Cerkvi vse več, ne prenašajo MOŽAKARJEV. Boga Očeta želijo poženščiti, Cerkev je mati, škofje pa potem stare mame? Papež je uršulinka, Jezus je slaščica, Trumpa, Janšo, Orbana, Maistra in Ruglja pa je nujno diskvalificirati, ker ne govorijo dovolj vljudne pravopisne politično korektne latovščine? Ker so MOŽAKARJI? Četudi govorijo in prakticirajo resnico?

      Naj pop raje Gospoda slavi, da se nam bodo oči solzile. Za to ga pa futramo, je rekla starejša babica.

      Raje ne zinem še česa, čas je za SPREOBRNENJE.

    • Draga veronika, spodobi se, da poveš, pri kom si dobila navdih za to lepo izjavo.
      V Sloveniji je Kardelj prvi označil izobražence za sovražnike, ki jih je treba pobiti. Seveda to ni zraslo na njegovem neintelektualnem zeljniku, ampak je preplonkal od sovjetskih boljševikov.
      Ti seveda ne trdiš, da je treba take kot sta Lisjak in Lah pobiti. Si pa na pravi poti. Tudi če ti tega ne rečeš, se bo našel nekdo drug dovolj neizobražen in bo napravil logični zaključek 🙂
      Kdor seje veter, žanje vihar. Izobraženec to ve, zato – če je zraven še moder – ne seje vetra. Neizobraženec, ki mu povrhu manjka modrosti, se čudi, odkod se je vzel vihar, ki mu je porušil hišo. In se še bolj jezi na izobražence, ki so napovedali, da se bo to zgodilo.

      • Ni govorila o izobražencih na splošno, kot Kardelj, ampak specifično in v podanem smislu (napadanje Časnika). Torej? Odzvali ste se spet skrajno prezirljivo in neintelektualno. Sami sejete veter in žanjete seveda, vihar. Izobraženec bi to moral opaziti, ne pa da druge zmerja z “neizobraženci”.

        • Ali to pomeni, da vi gospod Zdravko niste izobraženec? Saj druge zmerjate še z vsem hujšim kot “neizobraženci”.

      • No, no, Luka Lisjak se s temi tviti ni izkazal.
        Odkod neki mu ideja, da Časnik “postaja glasilo Slovenske sekcije trumpistične internacionale” glede na to, da se v Časniku o Trumpu skoraj nič ne piše.
        (op.: Pridevnik slovenski se piše z malo začetnico)
        Na podlagi enega članka, kot da bi bilo nedopustno pisati o predsedniku svetovne velesile??
        Gre seveda tudi za očitno vzvišeno in domišljavo zaničevanje “slovenske sekcije”.

        Naprej, v isti niti:

        @llisjak
        Odstop od jedrskega sporazuma z Iranom kot dosežek. Tako hlapčevskega lizanja podplatov tujim wannabe avtokratom pri nas nismo videli od časov pred informbirojem. Še putinizem levice ni tako ritolizniški: se vsaj trudi pri vzdrževanju utvare Slovenije kot neuvrščene posrednice.
        ============

        Očitno je bil tako površen, vprašanje če je članek sploh prebral in ne samo preletel, da ni uvidel niti tega, da gre za prevod in da članek ni del slovenskega “ritolizništva”.
        Za njega je (slovenski) svet enostaven: Na eni strani desni ritolizniški trumpizem na drugi strani pa levi ritolizniški putizem. On se seveda nahaja na sredini kot se za vsegliharje spodobi. Neuporabni, vzvišeno domišljavi bi želeli spreminjati svet tako, da se postavijo točno na sredino gugalnice in si domišljajo da spreminjajo lego gugalnice. Vendar, če se postaviš na sredino samo ohranjaš obstoječe stanje, ne glede na to kam se nagiba gugalnica. In on je bil politik, se je torej opredeljeval, je skušal nekaj spremeniti. Sedaj se je postavil na sredino in si domišlja, da je popek sveta.

        • … in kot skoraj vedno kadar naletim na vsegliharje na koncu uvidim, da jih v resnici močno vleče na levo. L.L. se izda s tem: “Še putinizem levice ni tako ritolizniški: se vsaj trudi pri vzdrževanju utvare Slovenije kot neuvrščene posrednice.” Torej v slovar novoreka bi lahko zapisali:
          Vseglihar => človek ki se želi prikazati nevtralnega (sredinskega) vendar je v resnici levičar; človek ki gradi svojo avtoriteto z lažno nevtralnostjo; človek, ki govori: “vsi so isti” in potem na volitvah glasuje za leve; človek ki je razočaran nad svojimi in zato širi tezo, da so vsi enaki, da lahko potem dobi izgovor, da spet glasuje za svoje slabe; človek ki opazuje svet in ga sam ne skuša spreminjati ker mu ustreza stanje, če so njegovi na oblasti; je ekstremistični konzervativec.

  2. Zagovornikom liberalnega globalizma je Trump, kot kaže, res stopil na žulj. Torej, dela dobro delo. Sicer njegovi nasprotniki resnejših argumentov zoper njega ne premorejo, v glavnem grozijo, kaj vse se bo hudega zgodilo.

    Res prava “demokrata”. Ko ni argumentov, sledi diskvalifikacija osebnosti in zahteva za prepoved. Vsaka podobnost s totalitarnimi režimi je zgolj naključna, ali ne?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite