Dolomitska izjava pomeni začetek partijske diktature

10
1330
Obstaja utemeljen sum, da je bila Dolomitska izjava iniciirana s strani Črnogorca Arse Jovanovića, ki je bil novembra 1942 še vedno v Sloveniji in je Titu poročal o dinamiki razvoja slovenskega osvobodilnega boja. Jovanović je namreč odločno nasprotoval koaliciji slovenskih komunistov z meščanskimi strankami (Kocbek). Po vojni je postal Arso Jovanović načelnik generalštaba JLA. Ker tudi na prigovarjanje Tita ni prenehal javno podpirati Stalina in njegove Resolucije Informbiroja (1948–1952), so ga na generalštabu v Beogradu ustrelili. Njegovo truplo so prepeljali na jugoslovansko-romunsko mejo pri Vršcu. Razglasili so, da je hotel pobegniti k Rusom, zato so ga jugoslovanski graničarji ustrelili.

V začetku leta 1943 so se partijski voditelji Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Franc Leskošek, Josip Vidmar in nekateri drugi v Vrhovnem plenumu prvič resneje soočili z vprašanjem enotnosti OF. Upali so na skorajšnjo zmago, kjer bi OF prevzela oblast kot enotna politična sila, brez sodelovanja z nekdanjimi slovenskimi meščanskimi strankami. Edvard Kardelj je na nevarnost sektaštva v OF opozoril že poleti 1942, med veliko italijansko roško ofenzivo (13. 7. – 3. 11. 1942).

Tedaj je prišlo do resnega nesoglasja s krščansko-socialistično skupino intelektualcev v OF, ki jo je vodil Edvard Kocbek, kjer so se pojavile nevarne tendence dela nekaterih krščanskih socialistov, ki so načrtovali ustanoviti lastno stranko znotraj OF. Težave so nastajale tudi z Nagodetovo skupino v OF, ki je imela svojega zastopnika v Vrhovnem plenumu. Na vse to je opozarjal Boris Kidrič na partijski konferenci na Rogu, kjer je poudaril, da lahko sektaštvo resno oslabi moč OF in vnese znake razkola tudi med ljudske množice.

Prelomna partijska konferenca na Rogu

Na sam dan začetka italijanske ofenzive (13. julija 1942), ki partizanov v roških gozdovih ni zdesetkala, pobila in v internacijo pa je izgnala veliko nedolžnih civilistov, je bila na Rogu konferenca zastopnikov KP in Kocbekovih krščanskih socialistov. Na seji se je Kardelj sprenevedal, kako nujen je za vsenarodno gibanje OF obstanek njenih glavnih, to je ustanovnih skupin. Lagal je, da KPS krščanskim socialistom priznava veliko in pomembno vlogo v slovenskem političnem in duhovnem življenju. To naj bi mogli maloštevilni Kocbekovi pristaši uresničiti z izražanjem revolucionarnega stališča, z jasnim zgodovinskim priznanjem in s čvrsto voljo do spremembe družbenega sistema. Kardelj je še »zablefiral«, da ne bodo dosegli zmage kot posamezne skupine, temveč kot trdna tovariška enota OF! V krščanskosocialistični skupini v OF so bile te Kardeljeve misli sprejete na znanje »z veseljem in polno pripravljenostjo za sodelovanje«.

Ni čudno, da so stari ljudje govorili, da je komunizem LAŽ

Na ta Kardeljev »labodji spev« je Edvard Kocbek naivno zapisal v svoj dnevnik: »Smo nazorska skupina, združujoča kristjane, ki sprejema marksistično-leninistično spoznanje o objektivnih zakonih družbenega razvoja in ki hočejo kot zvesti kristjani vključiti krščanstvo v novo družbo, pomagati izvesti slovensko narodno in družbeno revolucijo ter utemeljiti socializem tudi s svojim nazorom!«

S tem se seveda CK KPS ni strinjal. Partijski funkcionarji so bili namreč prepričani, da bi po morebitni vojaški zmagi in po uveljavitvi revolucionarne oblasti po vzoru boljševistične Rusije OF postala v celoti koalicija z demokratično reformirano, toda dejansko povampirjeno klerikalno stranko, ki bi reševala vse slovenske reakcionarne bankroterje iz predaprilske Jugoslavije leta 1941!

Zanimivo je, kako Spomenka Hribar v knjigi Dolomitska izjava opisuje partijske zakulisne igre v odnosu do Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov. Takole piše:

»Ta ›dvojna‹ igra komunistov se je začela že ob samem začetku narodnoosvobodilnega bojevanja, ko je partija sveto zatrjevala, da ji ne gre za oblast, ampak za osvoboditev slovenskega naroda izpod okupatorja, da naj se torej posamezne skupine nikar ne bojijo za svojo skupinsko avtonomijo, ker da je nihče ne ogroža in ne namerava ogrožati!«

Ni čudno, da so stari ljudje govorili, da je komunizem LAŽ, čeprav takrat nisem razumel pomena te besede.

Dolomitska izjava 28. februar 1943

Že 12. februarja 1943 se je IOOF naselil na Babni gori nad Dvorom v Polhograjskih dolomitih, kjer so takoj sklicali sestanek zastopnikov ustanovnih skupin v OF. Potem ko je partija Kocbeka »stisnila v kot«, je servilno zapisal, da je »samo partija prava in edina zgodovinska sila«. Vzgoja krščanskih socialistov se podredi IOOF, da jih enotno oblikuje, da se krščanski socialisti odrekajo samostojni organizaciji svojih aktivistov, krščansko-socialistična skupina pa obdrži samo nazorski značaj krščanske skupine! Kocbeku so partijci še očitali, da gre pri vsej tej separaciji krščanskih socialistov za izrazit poskus izkoriščanja vseljudskega gibanja OF za utrjevanje neke nezgrajene malomeščanske tendence.

Začetek konca demokratičnih procesov v takratni OF in popoln prevzem oblasti s strani KPS!

Tako je pod pritiskom Komunistične partije Slovenije (KPS) prišlo do Izjave treh ustanovnih skupin ali, po kraju nastanka, do Dolomitske izjave, katere končno besedilo je bilo sprejeto na seji IOOF 28. februarja 1943. KPS, slovensko sokolstvo in krščanskosocialistična skupina ugotavljajo, da je njihovo dosedanje sodelovanje omogočilo uspešen, v slovenski narodni zgodovini edinstven nacionalni odpor in da zahtevajo bodoče naloge slovenskega osvobodilnega boja njihovo še tesnejšo strnitev. Zato podajajo naslednjo izjavo (skrajšano):

1) OF KPS je enotna vseljudska politična in nacionalna organizacija slovenskega naroda, katero vodi njen Izvršni odbor.

2) Avantgardna vloga v NOB pripada KPS!

3) KPS, ki je zgrajena po političnih načelih ruskega boljševizma, ga širi, razvija in utrjuje vsepovsod na slovenskem ozemlju.

4) Druge ustanovne skupine OF (sokoli in krščanski socialisti) ne organizirajo samostojnih strank ali političnih organizacij in so istovetne s stremljenjem KPS.

5) Za KPS so izjavo podpisali: Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Franc Leskošek; za slovensko sokolstvo Jože Rus in Franjo Lubej; za krščanskosocialistično skupino: Edvard Kocbek, Tone Fajfar in Marijan Brecelj.

Z izsiljeno izjavo so se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju

Kasneje je bila izjava potrjena še na zboru aktivistov OF 27. aprila 1943 na Pugledu. Krščanski socialisti pod vodstvom Edvarda Kocbeka in sokoli so s podpisom izsiljene izjave priznali vodilno vlogo KPS na političnem in vojaškem področju (NOB) v Sloveniji. Tako so se odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in tudi v povojnem obdobju, vse do plebiscitarne odločitve večine Slovencev o samostojni Sloveniji in uvedbe demokracije 23. decembra 1990.

Obstaja utemeljen sum, da je bila Dolomitska izjava iniciirana s strani Črnogorca Arse Jovanovića, ki je bil novembra 1942 še vedno v Sloveniji in je Titu poročal o dinamiki razvoja slovenskega osvobodilnega boja. Jovanović je namreč odločno nasprotoval koaliciji slovenskih komunistov z meščanskimi strankami (Kocbek). Po vojni je postal Arso Jovanović načelnik generalštaba JLA. Ker tudi na prigovarjanje Tita ni prenehal javno podpirati Stalina in njegove Resolucije Informbiroja (1948–1952), so ga na generalštabu v Beogradu ustrelili. Njegovo truplo so prepeljali na jugoslovansko-romunsko mejo pri Vršcu. Razglasili so, da je hotel pobegniti k Rusom, zato so ga jugoslovanski graničarji ustrelili.

Viri: Metod Mikuž: Pregled zgodovine NOB (1961), Spomenka Hribar: Dolomitska izjava (1991), revija Rast 2005, fotografije so s spleta

10 KOMENTARJI

  1. Prispevek:
    »[…] je Edvard Kocbek naivno zapisal v svoj dnevnik […]«
    —-

    »Naivno«, kaj.

    Kako je to mogoče? Navedeno še danes (2020 !) kaže na obstojnost mnogodesetletne bizarne prokomunistične indoktrinacije o Edvardu Kocbeku kot nekakšni naivni, nevoljni žrtvi. Kaće na njeno obstojnost v t.i. prodemokratičnem delu slovenskega volilnega telesa.

    Visok trdo-revolucionarni vojni prokomunistični funkcionar Edvard Kocbek – Edi namreč ni naiven niti žrtev. Kajti, npr. glede voljnosti do revolucionarnih smrti oziroma likvidacij je:

    – v Arhivu RS, pod SI AS 1595 Edvard Kocbek, CK ZKS I. Križnar z dne 29. 8. 1975 tipkopis 566 strani, vezanih v štiri snopiče, dnevniških zapiskov »Znamenja«, npr. navedeno: »[…] kristjan je torej hkrati konservativec in revolucionar […] Danes je kristjan bliže revolucionarjem kakor konservativcem.«

    – v dnevniških zapiskih, izdanih leta 1941 kot »Tovarišija« pa je npr. navedeno: »[…] V Natlačenovi likvidaciji [oktobra 1942] doživljam zakonito porajanje novega prava, revolucionarnega prava […] smrt pomeni z drugimi likvidacijami vred zgodovinski prelom […].«

    • Prosim, da pojasnite, kdaj je bilo kaj. Očitno Tovarišija ni izšla prej, kot je bil likvidiran Natlačen.

    • B.

      »Prosim, da pojasnite, kdaj je bilo kaj. Očitno Tovarišija ni izšla prej, kot je bil likvidiran Natlačen.«

      Zahvaljujem se za vašo pripombo.

      – Ad Tovarišija:
      Cit. je povzeto iz izvirnika knjige »Tovarišija«, ki je bila, kakopak, izdana leta 1949, se opravičujem.

      – Ad Znamenja:
      Izvod pretipkanih vojnih dnevniških zapiskov »Znamenja« – ki kažejo na »Kocbekovo nadaljevanje ‘Tovarišije’« – pa čaka na izdajo v Arhivu RS pod SI AS 1595 Edvard Kocbek. Tam čaka skupaj z npr. ročnim pripisom s svinčnikom: »Ta izvod je imel tov. Kardelj«. In npr. z zaprosilom CK ZKS, Zgodovinski arhiv Ivana Križnarja z dne 29. 8. 1975 za obvestitev tov. Vide Tomšič o pripombah, glede katerih je navedeno, da jih je v »juliju 1958« napisal tovariš Ivan Bratko. Navedeno torej nakazuje na čas izida oziroma de facto ne-izida »Znamenj«.

      Upam, da je s tem kaj prispevano k mnogodesetletni analizi.

    • Komentar:
      »[…] poglobljeno lotil proučevanja ozadij zloglasne Dolomitske izjave […] Pridobiti je bilo potrebno le pesnika Kocbeka […] Z bazo se v bistvu ni posvetoval, kar je eden od njegovih grehov […]«.

      C. NEJASNOST ENTITETE – »KRŠČANSKI SOCIALISTI« – DANES

      Ob poglobljenem proučevanju t.i. Dolomitske izjave danes (2020) gre precizneje navedeno za »Izjavo«. Naslov (domnevnega) izvirnika zadevne listine je namreč, kot je razvidno iz vpogleda v njeno splošno dostopno fotografijo, je namreč »Izjava«.

      Nadalje je iz vpogleda v fotografijo (domnevnega) izvirnika »Izjave« npr. na strani 1 v 1. povedi 1. odstavka razvidna sintagma »krščansko socialistična skupina«. Poleg tega je npr. iz 1. povedi 4. odstavka, ko je govora o zastopnikih na (domnevnem) ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte, razvidna sintagma (zastopniki) »krščanskih socialistov«. Na koncu pa je pred navedbo PODPISNIKA »Edvard Kocbek« glede pravne entitete navedeno: »za krščansko socialistično skupino«. Navedeno kaže na prokomunistično indoktrinacijsko nejasnost v zadevni »Izjavi« glede pravne entitete »krščansko socialistična skupina« oziroma »krščanski socialisti«.

      Zaradi navedene nejasnosti zadevne »Izjave« so, ko je danes govora o njenem poglobljenem proučevanju, navedbe, da naj bi se pok. Edvard Kocbek ne posvetoval z »bazo«, same zase sprožilec novih (2020) indoktrinacijskih nejasnosti o pravni entiteti t.i. »krščanskih socialistov«.

      Dodatno pa časovno-primerjalni preizkus kaže, da je sprožitelj indoktrinacijskih nejasnosti tudi sodobna entiteta »krščanskih socialistov« v Republiki Sloveniji.

  2. Zapeljani Edi ali ne ima žal tudi naslednike:kar dokazuje najnovejša izjava Slovenskih Evro- poslancev,ki jo je podpisala tudi L. Novak.

  3. Zelo dober prispevek o polpretekli zgodovini. Ker sem tudi sam proučeval to obdobje, vidim, da se je spoštovani g. Franci Koncilija poglobljeno lotil proučevanja ozadij zloglasne Dolomitske izjave.
    Ker bila naša OF neke vrste unikum v jugoslovanskem prostoru, je Tita skrbela njena deklarativna pluralnost, saj je odstopala od Leninovega koncepta ene Partije, ki naj bi izvedla revolucionarno preobrazbo. A Kardelj ga je v svojem pismu pomiril v smislu, da imajo slovenski komunisti zadevo pod nadzorom, da so zasedli vse vodilne kadre znotraj OF – skratka, da »ni bojazni«. Pridobiti je bilo potrebno le pesnika Kocbeka, da je privolil v nestrankarsko držo svoje grupacije in pristal na vodilno vlogo komunistov. Z bazo se v bistvu ni posvetoval, kar je eden od njegovih grehov.
    V začetku leta 1992 smo takratni Slovenski krščanski socialisti ponudili tako imenovanim prenoviteljem, tako imenovano Anti-dolomitsko izjavo. (Glavni avtor teksta je bil pokojni tajnik stranke, novinar/publicist Mladen Švarc) Ta izjava je med drugim vsebovala jasno obsodbo medvojnih in povojnih zločinov ( z zahtevo po imenovanju zločincev) in kritiko njihove monopolizacije NOB. Tega teksta po daljšem oklevanju le niso mogli »prebaviti« oz. so »padli na testu«.
    Prelom z staro politiko naj bi pri SD (potomke ZKS) pomenil prihod Boruta Pahorja na čelo stranke. Zato smo se takratni krščanski socialisti odločili, da ga podpremo pri njegovih prizadevanjih tudi s kandidiranji posameznikov na njihovi listi. No, če je že uspela moja izvolitev v letu 2008 (na sicer težko izvoljivem okraju) pa tudi ta drugi »test« njihove prenove ni uspel. Končal se je z izstopom iz njihove poslanke skupine. Razlog pa ni bil toliko premier Pahor, kot sama politika ministrske ekipe. On se je celo prizadeval za drugačno, strokovno, nepolitično kadrovsko politiko. (Če se spomnite, ustanovljen je bil Kadrovsko-akreditacijski svet (Kas), ki pa mu niso »pustili dihati.) Od takratnih spornih ministrov bi izpostavi predvsem Boruta Miklavčič in dr. Ivana Svetlika s sekretarko Anjo Kopač. Slednja me je spominjala na stare prilagodljive partijske pragmatike, tako imenovane kaviar komuniste, oz. rdečo buržuazijo – strujo, ki jo je, s temi poimenovanji, že leta 1957 odlično opisal Milovan Đilas v knjigi Novi razred.

    • Borut Pahor je eden sila redkih med njimi, ki je temeljito prelomil z boljsevisko komunisticno kulturnobojno tradicijo, ki je med drugim izsilila Dolomitsko izjavo. Skoraj ne vidim drugih. Mogoce do neke mere se vodja njihove poslanske skupine Matjaz Han. Ce ni to samo poza, ga ne poznam dovolj.

    • Mladen A.Svarc je bil pa fejst mislec in clovek iz ugledne judovske slovenske druzine. Zdi se, da pozabljen. Slovenski Judje se lahko obracajo v grobu, ob tem kdo se danes stuli k judovstvu zraven in kdo vodi njihova drustva.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite