Okvarjeno intimno jedro, nukleus slovenske družbene patologije desetletja onemogoča kakršnokoli pošteno razpravo med Slovenci samimi. S tem se učinkovito onemogoča resnico in ovira uveljavitev prava.
Med neusahljivimi viri tega jedra sta desetletja ne-kritično javno promovirana teksta: tekst Krivda in greh, objavljen v Kocbekovem zborniku 1987 (1984) in odgovori intervjuvanega Edvarda Kocbeka v knjigi Edvard Kocbek – pričevalec našega časa (1975).
V predhodnem prispevku z naslovom Ne-prava Antigona onemogoča pravo smo se osredinili v prvi tekst, tokrat opozorimo na ne-kritično promocijo drugega.
Prvi patogeni nukleus
Intervjuvani je med- in po-vojni visoki oblastni funkcionar. Trdi, da [naj bi] za »pokol domobrancev« izvedel šele »poleti leta 1946«, ko »so si tovariši uredili Slovenijo po svoje«. S tem je podal prazen, a všečen, izven-sodni alibi. Ne-kritično pa dodal, da se s svoje pozicije, zaradi določenih drugih razlogov, celo tedaj še »ni odločil odstopiti«.
Še danes poteka ne-kritična promocija teh praznih, a všečnih odgovorov intervjuvanega oblastnega funkcionarja. Ki za morebitna dejanja oziroma opustitve ni nikoli sodno odgovarjal. Ne-kritična promocija širi prazne, izven-sodne odgovore vprašljivega oblastnega kadra v družbo. To je prvi kvarni nukleus.
Drugi
Nadalje. Intervjuvani prejme vprašanje, zakaj se je, po svojih predvojnih izkušnjah jasnega zavedanja komunističnega pojava, odločil za sodelovanje z njimi. Izjava: »vedel sem, da tvegam usodno igro. Vedel sem, da je razlika med nami, spontanimi uporniki, in med njimi, profesionalnimi revolucionarji, prevelika«. Na vprašanje, ali je res podpisal t.i. Dolomitsko izjavo, po kateri je sledila »doba, ko je partija prevzela vodstvo osvobodilnega boja, na znotraj pa je že začela izvrševati družbeno revolucijo«. Potrdi: »podpisal sem jo«.
Intervjuvani potrdi, da se je zavedal usodnega tveganja sodelovanja s profesionalnimi revolucionarji in podpisal t.i. Dolomitsko izjavo. Tu je drugi ne-kritično promovirani nukleus.
Tretji
V dostopnem izvodu t.i. Dolomitske izjave je klavzula, da Komunistična partija Slovenije zastopa slovensko nacionalno vprašanje – »Komunistična Partija Slovenije je kot sestavni del komunistične Partije Jugoslavije edina stranka, […] ki je ves čas svojega obstoja pravilno razumevala ter zastopala slovensko nacionalno vprašanje […] glede na dejstvo, da je komunistična partija Jugoslavije sekcija Komunistične internacionale […].«
Tu je tretji ne-kritično promovirani nukleus.
Vsebina klavzule »zastopano slovensko nacionalno vprašanje [v navezavi s] sekcijo Komunistične internacionale« je namreč izvedba totalnega oboroženega udara v ta narod.
Zastopati klavzulo
V sekciji Komunistične internacionale je nastala (vsaj že) 7. aprila 1933. In sicer z dvema »Skrivnostnima knjigama o Slovencih, ki že preko 80. let čakata na objavo« (parafrazirano po Alenki Puhar, Skrivnostna knjiga o Slovencih, ki že sedemdeset let čaka na objavo, Delo, 2001). Čakata v Arhivu RS – »AS 1667 Gustinčič Dragutin« »Osebna zbirka D. Gustinčiča«.
- Zastopati klavzulo: »vreči z orožjem na tla«
Prva skrivnostna knjiga z naslovom »Amin. Narodni problem Slovencev in Dr. Koroščeve punktacije« je datirana »M, 7.4.1933«. Zahteva se: polastitev vse politične oblasti na svojem ozemlju, vseh veleposestev, vse zemlje, odpravo vseh ‘zajedavcev’ kakor n. pr. kralja, kraljeve družine, aktivnih in upokojenih ‘kapitalističnih’ ministrov, vseh visokih oficirjev ‘buržoazne’ države, visokih ‘penzijonistov’, cerkvenih redov, razdelitev njihove zemlje, vinogradov, črtanje vseh dolgov, naknado za navedeno v veleposestniških gozdovih in v razlaščeni industriji, odvzem ‘veleposestnikom’ in kmetom vse živine in gospodarskega inventarja (orodje, stroje itd.), odvzem ‘kapitalistom’ vseh tovarn, bank in denarnih zavodov, podjetij in vse trgovine. In sicer takole: »samo s trdim in doslednim bojem [proti] vsej slovenski buržoaziji in njenim podrepnim socialističnim voditeljem – v prvi vrsti in najbolj odločno pa proti Slovenski ljudski stranki. Dokler slovensko delovno ljudstvo ne vrže […] SLS in vse ostale slovenske buržoazije z orožjem na tla, ne more uveljaviti v Sloveniji svoje lastne oblasti in ne more biti neodvisne združene slovensko delavsko-kmečke republike«.
Torej klavzula: »vreči z orožjem na tla«.
- Zastopati klavzulo: »pobiti brez milosti«
Le-ta je povezana je, glede na letnico zapisa 1933, s številnimi dovršnimi arhaizmi – »dotolči«, »potolči«, »pobiti«, »pobiti do konca«. Relevantni pa so zaradi prevoda klavzule iz druge knjige, ki je v nemškem jeziku (druga skrivnostna knjiga: »D.G. – Amin: Das nationale Problem der Slowenen«, Moskva; Ljubljana, 1933, 1993).
Tu gre za dovršnik nemške besedne zveze »gnadenlos bekaempft«. Prevod je nedavno napravil zgodovinar dr. Jurij Perovšek (Prispevki za novejšo zgodovino, 2010; Samoodločba in federacija: slovenski komunisti in nacionalno vprašanje 1920-1941, 2012) ob prevajanju konteksta druge skrivnostne knjige: »Slovenski komunisti ob tem ne smejo nikoli pozabiti, da SLS vodi duhovščina in da jo neposredno usmerja Vatikan. Vrhovno vodstvo te stranke je Katoliška cerkev, zato je skrajno nenačelno misliti, da se moramo boriti le ‘proti politiki Slovenske ljudske stranke in ne tudi proti Cerkvi in katoliški veri’ […] Poleg boja proti SLS, ki danes nedvomno vodi 80% slovenskega ljudstva, je Gustinčič opozoril tudi na liberalno unitaristično politiko, ki je vidna nosilka fašizma v Sloveniji, in jo je treba pobiti brez milosti.« Torej klavzula »gnadenlos bekaempft« – »pobiti brez milosti«. Pobiti brez milosti.
