Dogodki se ponavljajo. Zrelostnega izpita nismo opravili

4

Dogodki se ponavljajo, zrelostnega izpita nismo opravili, komunistična pošast pa še vedno straši. Niti oblasti trdno drži v rokah – vloga drugih pa je, da molzejo krave v njen čeber. Kdor to doume in se pravilno prilagodi, ima tudi danes vso zaščito sodne oblasti.

Časi se tako hitro in kardinalno spreminjajo, da jim človek, ki je prekoračil več desetletij, ne sledi. Po odločitvi najvišje upravno sodne inštance je pri nas zakonito, da mora naša država nekoga, ki javno izraža svoj cinizem do nje in tistih, ki so žrtvovali vse za njeno obrambo, posebej redno nagrajevati kot častivredno umetniško osebo. Danes lahko nekaznovano – kaznovan si lahko kvečjemu za kak nepomemben prekršek – vdreš na osrednjo državno proslavo v počastitev in spomin krvavo izborjene domovine in se javno posmehuješ celotnemu zbranemu občinstvu.

V komunističnemu času bi bilo kaj takega nepredstavljivo. Takrat so bili časi drugačni. Že za strokoven članek, ki je argumentirano kritiziral obstoječe stanje, si bil obsojen na dolgoleten zapor – oblast je imela vse niti življenja v rokah. Vendar je tudi takrat na javni prireditvi – gledališki predstavi, ki je takratnim razmeram nastavila ogledalo – prišlo do javnega divjanja, na katerem so si organizirani gledalci lahko prosto dali duška in avtorja gledališke igre javno pozivali »v hlev«.

Ta pomislek, ob katerem se zbudi spomin na zlate čase komunizma, je nenadoma šokanten – se časi v resnici sploh niso spremenili?

Dogodki se ponavljajo. Zrelostnega izpita nismo opravili. Komunistična pošast še vedno straši. Niti oblasti trdno drži v rokah – vloga drugih pa je, da molzejo krave v njen čeber.

Kdor to doume in se pravilno prilagodi, ima tudi danes vso zaščito sodne oblasti.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

4 KOMENTARJI

  1. Napisano vse drži.

    Toda spoštovano uredništvo, ali se samo meni dozdeva, da Časnik izgublja zagon? Kar je dejansko žalostno.

    Če se spominjam, je portal Časnik na spletu oral ledino konservativnim portalom. Nastal je tam nekje leta 2010 v času propadanja Pahorjeve vlade in nato v času politične krize, ki je naplavila na površje Jankovića in se še poglobila z ”ljudskimi” vstajami v času Janševe vlade.

    Časnik je bil pionir. Za njim so nastali Kritika Konservativna (ki je danes ni več), takrat se je začel preko bloga oglašati p. Branko Cestnik. Še nekaj let kasneje je nastal 24kul. Današnji playerji na tem področju, Domovina.je, nova24, PortalPlus (ta sicer še najmanj), so na nek način ”otroci” portala Časnik.

    Vrhunec delovanja portala je knjiga Mnenja z mero, z odličnimi prispevki, ki smo jo številni dobili in prebrali. A nato se je ustavilo.

    Spominjam se, ko je bilo na portalu ogromno komentatorjev. Članki so imeli med 15-30 komentarjev. Razprava je bila bogata. Avtorji so bili iz širšega katoliško-liberalnega pola. In čeprav se avtorji še trudijo, se ne morem znebiti občutka, da portal ni več to, kar je bil. Z zadnjo podporo Iskrenim ste se končno spet izpostavili v slovenski javnosti. A možnosti za javno delovanje Časnika je ogromno: lahko pokrivate iniciative kot je zadnja Povežimo Slovenijo, pa malo starejša katoliška Prebudimo Slovenijo, pa Socialni teden, ki je bil do korone zelo uveljavljen. Škoda bi bilo, da bi portal zapravil ta potencial.

    • Gospod mali delnicar se mojstri v sirjenju mnenj, kaj drugi ne delajo, pa bi po njegovem morali delati? Kaj pa ce bi raje pomislil, kaj lahko sam naredi za stvar. Se kaj drugega kot skrb za lastne delnice. 😉

      • Gospod ‘IF’: sam se angažiram kot pisec na različnih portalih, sodelujem tudi kot komentator. Tudi finančno pomagam nekaterim portalom kolikor lahko. Prav tako podpiram katoliške medije. Redno hodim na volitve.

        No, kaj predlagate, da še storim? 🙂 Kritika je bila mišljena dobronamerno, saj temu portalu priznavam njegov doprinos, ki ga je v zgodovini svojega delovanja že imel.

  2. […] Potomci revolucionarjev še danes tako mislijo in ukrepajo. Samo oni naj bi bili sposobni za voditelje družbe, vsi drugi pa da smo, kakor še danes izza vogala ali celo v javnosti beremo in slišimo, nazadnjaki, mračnjaki … in tudi: »Škoda, da jih nismo še več pobili in zmetali v rudniške jarke.« Vse to je še danes v zraku in med nami, a tisti drugi kličemo: Tako naprej ne moremo več, prenehajte izvajati revolucijo! […]

Comments are closed.