Denar davkoplačevalcev je last države, strošek njihovega bivanja in delovanja v državi

27
davkoplačevalski denar
Matej Kovač: Levo usmerjeni ekonomisti pa gledajo na proračunski denar predvsem kot na zaklad, ki pripada vsem državljanom.

»Denar davkoplačevalcev« je ideološki termin. Ni ideološki v sprevrženem, slovenskem pomenu, ko je ideološko vse, kar se kritično dotika dediščine komunistične revolucije, ampak v pravem pomenu besede. Je termin, ki bolj opisuje določena prepričanja, kot pa odraža dejansko stanje.

Plačilo davkov je strošek bivanja in delovanja v državi

Denar, ki ga država pridobi z davki, trošarinami in carinami, ni več last davkoplačevalcev, je last države. Enako velja za denar, pobran z davki od gospodarskih družb. Plačila davkoplačevalcev in gospodarskih družb državi so strošek bivanja in poslovanja v državi. Celo siromak ali tujec, ki v državi kupi blago ali storitev, posredno prispeva v proračun države prek DDV-ja in trošarin.

Izraz denar davkoplačevalcev se uporablja takrat, ko se želi izpostaviti vprašanje, ali je denar iz državnega proračuna smotrno uporabljen. Tako kot se na primer gost hotela sprašuje, kaj je dobil za svoj denar, čeprav ve, da denar ni več njegov, ker ga je dal za plačilo nočitve.

Termin iz ust levo in desno usmerjenih ekonomistov

V političnih govorih termin denar davkoplačevalcev pogosteje uporabljajo ekonomisti desne nazorske usmeritve, ki se vsaj načeloma zavzemajo za nižjo državno potrošnjo in nižje davke. V časih Margaret Thatcher so državni proračun primerjali s proračunom gospodinjstva. Uspešno gospodinjstvo ne porabi več, kot zasluži, in dobra gospodinja stalno preverja, kateri izdatki so smiselni in kateri ne.

Levo usmerjeni ekonomisti pa gledajo na proračunski denar predvsem kot na zaklad, ki pripada vsem državljanom. Interesna skupina, ki meni, da je upravičena do proračunskega denarja, prek svojih javnih glasnikov nikoli ne reče: »Pripada nam denar davkoplačevalcev,« temveč poskuša politike na oblasti prepričati, da njihova upravičenost do državnega denarja predstavlja javno korist. A opredelitev javnih koristi, glede na prioritete, je kompleksno vprašanje, ki razdvaja tako politiko kot interesne skupine.

Enkratni izdatki niso problem, šele sistemski zakoni bi bili

Sedaj ko je država za blaženje posledic epidemije izjemno povečala izdatke, se marsikdo sprašuje, ali država ne troši preveč. Celo opozicijski poslanci pogosteje uporabljajo termin denar davkoplačevalcev. Vlada ima veliko odgovornost, da v teh časih omogoči gospodarskim družbam ohranitev čim več delovnih mest in da prepreči velik padec blaginje, ki bi gospodarstvo pahnil v dalj časa trajajočo depresijo. Če gre za enkratne izdatke, vezane na epidemijo in omejen čas po njej, ni potrebe, da bi nas skrbelo. Slovenska država je v solidni finančni kondiciji. Davkoplačevalce pa mora zaskrbeti, če se bodo začeli sprejemati sistemski zakoni, ki bodo trajneje povečevali državne izdatke.

vir: Tednik Družina

27 KOMENTARJI

  1. Davkoplačevalec Alfe:ko enkrat plačaš, denar ni več tvoj-denar davkoplačevalcev je samo tisti, ki ga davkoplačevalci še dolgujejo…pa protestirajo zato, da jim dolga sploh ne bi bilo treba poravnati.
    Ali bolj enostavno:v bufelnu popiješ kofe in meni nič tebi nič odkolesariš.

  2. Zaradi dveh mesecev, ko se je zivljenje ustavilo, je Slovenija za okoli 20 odstotkov povisala delez dolga drzave v odnosu na letni BDP. To je veliko. Meni se je zdela radodarnost vlade tudi pretirana v nekih primerih. Najbrz je ekonomski rezon tega pocetja preprecevanje prevelikega padca potrosnje, ki zavre tudi proizvodnjo. Ampak kaj bo, ce bo potrebno zaradi epidemije spet vse ustavljati?

    To je pretirano. Razvajenost. Ce je kriza, se jo pac obcuti. Je treba malo stisnit zobe. Ne moremo ziveti razkosno, ce ekonomija ne dela. Neodgovorno je do prihodnosti.

      • Pac, bo treba. Mogoce malo bolj selektivno, ampak ustavljat bo spet treba, ce pride drugi val. Nenazadnje se je strateg svedske politike neustavljanja in kontoliranega prekuzevanja posul s pepelom in pravi, da bi, ce bi vedeli, kar zdaj vejo, ravnali podobno kot sosedje. Finci in Norvezani imajo skoraj 10 krat manj zrtev.

        • Narobe.Strokovno povsem napačno. Politično pa je tako, res. Žalostno.
          Za nobeno prekuževanje ne gre, tudi to je čisto medijski konstrukt.
          Če bi Švedi bolje pogledali, bi ugotovili, da imajo praktično enak odstotek bolnih kot Finci ali Norvežani. Odkod jim toliko več žrtev ni stvar ukrepov.Smrtnost covid-19 ni odvisna od ukrepov vlade, ampak od oskrbe pacientov, še bolj pa od narave same. Če zboli več starejše populacije bo smrtnost večja. Zagotovo pa neki birokratski ukrepi oblasti ne morejo vplivati na smrtnost bolezni. Poljubne bolezni!
          Cel svet je zapadel paniki. Slovenija pa je značajsko takšna, da smo dosegli najboljše rezultate ob seveda, največji gospodarski škodi. Daleč naokoli.

        • Upam, da bo stroka uspela tudi statistično dokazati, da so distanciranje in maske imele minoren vpliv. Največji vpliv ima ukrep razkuževanja rok, povsod od wc-jev do javnih mest. Stavil bi da ranga 70%. Celoten lockdown pa ranga 15% pri čemer je povzročil 90% gospodarske škode.
          Ker pa so politiki in “stroka” prevladali se bojim, da bodo prave raziskave čakale še 10 let preden bodo narejene in objavljene. Zdaj vsi prežijo na denar, kot recimo pri nas dr. Petrovec.
          In ne nazadnje, noben epidemološki učbenik na medicinski fakulteti nima v doktrini ne distanciranja, ne splošne uporabe mask. In niti po tej izkušnji s korona virusom takšni ukrepi ne bodo našli pot v strokovne učbenike!

          • Seveda. Dr. Zdravko je edina prava referenca za vprasanja zdravja in bolezni, zlasti nalezljivih.

          • Odveč je to zasmehovanje, IF. Sam se veliko bolj obnašaš kot referenca. Tako glede korone, kot tople grede.

          • IF,
            vsekakor soglašam, da je Zdravko prava referenca.

            Vendar menim, da Zdravkova izvajanja spadajo prej na spekulativno področje filozofije kot na področje praktične medicine.

            Zdravkovo vprašanje, kaj je imelo večji vpliv na zamejevanje okužb, ali distanciranje in maske ali razkuževanje rok, je, kar se iskanja odgovora tiče, podobno vprašanju, ali je bila prej kokoš ali jajce.
            To vprašanje ima popolnoma filozofski značaj. Namreč, zavedati se moramo, da je praktično nemogoče izmeriti, kaj bolj vpliva na raznašanje okužb: ali neposredni prenosi kužnine z okužene osebe na neokuženo osebo ali posredni prenosi kužnine preko okuženih predmetov. Okužba se učinkovito prenaša na oba načina. Na koncu je torej doseženi učinek enak – okužba se prenese z okužene na neokuženo osebo.

            Mogoče bo k rešitvi Zdravkove dileme kaj prispevala nova odločitev predstavnikov Svetovne zdravstvene organizacije, da poleg kihanja in kašljanja v rokav, razkuževanja rok in nedotikanja obraza, zdaj priporočajo tudi nošnjo obraznih maskic, ne nujno medicinskih.
            Po novem WHO pravi, da so tudi doma zašite tekstilne maske boljša zaščita od ničesar.

          • Stvari niso tako preproste, kot se vam zdijo. Da pa ukrepi vlade niso imeli nobenega učinka, je pa že na robu pameti.

    • Haha,Vanja. Upam, da ste družboslovne izobrazbe in zato ne razumete o čem govorim. Čeprav potem, mi ne bi bilo treba podtikati spekulativnega filozofiranja, ko pa sem vam sam napisal da je to vprašanje statistike. Vendar je to za vas preveč. Je to zato ker ste ženska, ali kaj drugega ne bom ugibal.
      IF se ima za intelektualca. Zanj toliko slabše.

      • Zdravka, enkrat me imate za postarja, drugic za intelektualca. Odlocite se ze. Jaz sicer zase nikoli nisem trdil, da sem eno ali drugo in se mi to niti ne zdi pomembno.

        Maske, socialno distanciranje in higiena rok pa so pomembne. Vecina respiratorni infektov se prenasa predvsem kapljicno. S kihanjem, kasljanjem, govorjenjem ( posebej glasnim) in celo z dihanjem. V tem vrstnem redu. Preko okuzenih predmetov sele v drugi vrsti. T.I. bolezni umazanih rok pa so pogosteje gastointestinalni infekti, bakterijski in virusni.

        Mislim, da se nam po covid19 ne bodo vec nikoli dogajale take neumnosti kot so bile trditve se marca pri vodstvu NIJZ in celo odgovornih na WHO, da obrazne maske za sirso javnost niso primerna zascita. Ze zdravorazumsko je jasno, da to ne drzi in da so zascita, ceprav ne 100 odstotna. Podobno kot je kondom relativna zascita pred spolno prenosljivimi boleznimi.

        Ni zastonj v nekaterih azijskih drzavah razsirjena praksa, da si ljudje, ki imajo respiratorni infekt, cetudi le blag prehlad in grejo v javnost, nadenejo obrazno masko. To je spodobno in uvidevno do soljudi. Nimamo pravice s svojim vedenjem drugim ogrozati zdravje. Upam, da se taksna uporaba obrazne maske v prihodnje razsiri tudi na zahodni svet. Ne le ob epidemiji covida.

        • Rahlo mimo vajinega pogovora bom poskusil gospodu IFu pokazati, kako imamo vsi sprane možgane, tu in tam pa le pokuka svetloba Resnice v to našo temo.

          Gospod IF, zapisali ste: “Podobno kot je kondom relativna zascita pred spolno prenosljivimi boleznimi.”

          Kondom je zaščita proti zanositvi, ne pa proti spolnim boleznim, še najmanj pa proti AIDSu. Semenčice so pač veliko, veliko večje od virusa, kajne? Ampak v medijih obstaja pranje možganov, da je kondom zaščita proti AIDSu. In potem to vsi avtomatično ponavljamo dalje.

          Pa brez zamere, saj ima tudi gospa Zdravka 😈 v določenih pogledih sprane možgane.

      • Bolno vas je poslušati.
        Če kar naprej vztrajate na tehnokratskih stališčih ste pač v kategoriji psihopatov.
        Nimate pravice zahtevati od drugih ničesar. Nataknite si masko in molčite.

      • Zdravko,
        nekdo od naju ima težave s konsekventnim razmišljanjem in ta nekdo nisem jaz 😁

        Pojdiva lepo po vrsti.

        Nekaj komentarjev višje ste izrazili upanje, da bo “stroka uspela tudi statistično dokazati”, da so pri preprečevanju prenosov okužb imele maske in socialno distanciranje manjši vpliv kot razkuževanje rok.
        To vaše upanje predpostavlja, da ste razmišljali o vplivu treh različnih ukrepov (socialno distanciranje, nošnja mask in razkuževanje rok) na preprečevanje prenosov okužb ter si ob tem ustvarili subjektivno mnenje, da je bilo razkuževanje rok veliko učinkovitejše pri preprečevanju okužb kot socialno distanciranje in nošnja mask.

        Ne vem sicer, na osnovi česa ste prišli do tega mnenja – in ga celo “podprli” z navedbo 70-odstotnega vpliva?!? – mislim pa, da ste si tako mnenje izoblikovali preprosto zato, ker vam gre socialno distanciranje, še bolj pa nošnja mask izrecno na živce, razkuževanje rok pa ste nekako še voljni potrpeti 😆

        Menim, da je jalovo vaše pričakovanje, da bo stroka uspela statistično dokazati minornost vpliva socialnega distanciranja in nošnje mask na preprečevanje okužb. Ne znam si predstavljati, kako bi stroka lahko pridobila tovrsten statistični dokaz. Če vi veste, kako, povejte.

        Da bi epidemiologi, t.j. stroka, lahko statistično ocenili velikost vpliva vsakega od posameznih zaščitnih ukrepov (socialno distanciranje, nošnja mask, razkuževanje rok), bi najprej morali ugotoviti, na kakšen konkreten način so se izvršili prenosi okužbe pri okuženih posameznikih, oziroma kateri ukrep je konkretno preprečil okužbo pri neokuženih posameznikih.

        Okuženi običajno ne vedo, v katerem trenutku in od koga ali s čim so se okužili – če bi človek vedel, v katerem trenutku in od koga ali s čim se bo okužil, bi se kužnemu stiku zelo verjetno izognil in se ne bi okužil.
        Šele post festum, po odkriti okužbi, ob sodelovanju medicinskih strokovnjakov, ki poiščejo stike okuženega ter analizirajo biološke vzorce in gibanje vseh vpletenih oseb, s katerimi je bil okuženi v stiku ipd., lahko posameznik ugotavlja, kdaj, kje in od koga se je najverjetneje okužil.

        Ker okuženi največkrat ne vedo natančno, kdaj so se okužili, ne morejo konkretno opredeliti niti načina, kako se se okužili.
        In ker okuženi ne morejo z gotovostjo opredeliti načina okužbe, epidemiologi s temi podatki ne razpolagajo, da bi lahko ustvarili nekakšno statistiko, kateri od treh ukrepov bi najučinkoviteje preprečil širjenje okužb.

        Na Daljnjem vzhodu, v azijskih državah, kjer so se že velikokrat srečevali z izbruhi smrtonosnih virusnih okužb, so epidemiologi, izkustveno v praksi, že zdavnaj ugotovili, številke pa tudi dejansko potrjujejo njihovo ugotovitev, da splošni ukrep nošnje mask na javnih krajih, močno zmanjšuje število prenosov okužb. Zato v mnogo azijskih državah epidemiologi priporočajo in oblasti prebivalstvu celo zapovedujejo nošnjo mask v javnosti.

        Toda za vas, Zdravko, praktične izkušnje azijskih držav niso dovolj.
        Za vas tudi relativno majhno število žrtev COVID-19 v Sloveniji ni dovoljšen dokaz, da je prav seštevek vseh omejitvenih ukrepov prispeval k takemu številu ter preprečil zdravstveno katastrofo v državi.
        Ste pač ‘nejeverni Tomaž’.

        Vaše razglabljanje o velikem in največjem vplivu razkuževanja rok na preprečevanje širjenja okužb ocenjujem kot spekulativno filozofiranje, ki nima nikakršne praktične utemeljitve v medicinski stroki in si niti ne more obetati statistične potrditve od taiste stroke.

        • Pa da se bomo.prav razumeli: ukrep razkuževanja rok je zelo pomemben ukrep pri preprečevanju širjenja okužb, ki pa samostojno, brez ostalih dveh ukrepov socialnega distanciranja in nošnje mask, pri preprečevanju okužb nič ne zaleže.

      • Zdravko,
        tudi tega ne vem, po čem sklepate, da bi na moje intelektualne sposobnosti utegnila negativno vplivati družboslovna izobrazba in ženski spol. Nekaj insinuirate, čeprav nimate pojma, ne katere vrste in stopnje je moja izobrazba, ne katerega spola sem v resnici.
        Po vaših omalovažujočih opazkah o družboslovni izobrazbi in ženskem spolu sklepam, da ste zagotovo moški z izobrazbo tehniške smeri 🤣
        (Naravoslovec najverjetneje niste, saj vaši komentarji o okoljski problematiki kažejo, da se zavzetim naravovarstvenikom posmehujete in jih omalovažujete.)

        Ker ste že omenili vpliv spola in izobrazbe na intelektualne sposobnosti… se sedaj čisto resno sprašujem, ali je možno da tehniška izobrazba in moški spol v vašem primeru zmanjšujeta sposobnost zdravorazumnega razmišljanja ali pa gre morda le za od Boga dano manjšo sposobnost?
                            🤔😯😷
         

        • O statistiki in o tem kaj se da izračunati nimate pojma. Kljub temu pa se čutite kompetentno izrekati kaj se da ali ne da.
          O ostalem pa zavračam razpravo.
          Vpliv spola si izmišljujete, kategorijo naravoslovnih znanosti očitno ne poznate, ko se sklicujete na naravovarstvenike…
          Skratka, pogosto so najbolj “kompetentni” taki, ki nimajo pojma.
          Poglejte si vsaj na wikipediji kaj je to naravoslovje in katere znanosti sodijo v to kategorijo.

          https://sl.wikipedia.org/wiki/Naravoslovje
          da ne boste lupali neumnosti, kako tehnika ni naravoslovna znanost.
          In na enak način trobite o “praktični medicini”.
          S tem zaključujem to “razpravo”.

          • Zdravko,
            o statistiki imam ravno toliko pojma, da vem, da brez osnovnih podatkov niti najbolj kreativni statistiki nimajo česa preračunavati. Vem tudi, da se da statistične podatke poljubno razlagati, glede na potrebo agende tistega, ki statistične podatke razlaga. Lahko pa si podatke za statistično preračunavanje tudi izmislimo, tako kot ste si vi izmislili odstotke vpliva razkuževanja rok, ampak to so potem spekulacije in ne statistika.

            Vpliv spola na posameznikov intelekt ste vi vnesli v razpravo, zgoraj le nadgrajujem vašo iztočnico in vidim, da vam ni všeč, ko vam vračam zbadljivke, podobne tistim, ki ste jih vi meni namenili.

            Še vedno mislim, da niste naravoslovec – v ožjem, osnovnošolskem pomenu te besede – da torej niste ‘spoznavalec narave’, temveč ste bolj poznavalec tehnike in tehnologije 😁

            Mimogrede, ali morda veste, zakaj Wikipedija med “najbolj znanimi naravoslovnimi vedami” ne navaja matematike, čeprav gre za zelo pomembno in samostojno znanstveno področje znotraj naravoslovja?
             
            Še bolj nenavadno je, da med naravoslovnimi vedami ni najti računalništva in temu sorodnih znanstvenih ved, ki so postale v sodobnem življenju nadvse pomembne.
            Ja, nič… celo za Wikipedijo zelo pomanjkljiv opis gesla ‘naravoslovje’…

             

          • Ratatata! Kdo bi naj bral to zmešnjavo od argumentiranja. Jezik hodi dva metra pred vami pa stopate nanj, kar naprej.
            Vaše zbadljivke so čisto navadno žensko jezikanje kakor se mi je zdelo zgoraj, pa nisem imel namena o tem razpredati. In tudi ne mislim.

          • Pomirite se, Zdravko. Morate imeti res divjo domišljijo, da vidite jezike hoditi po tleh med branjem komentarjev na Časniku.
            Vaše zbadljivke so čisto navadno nekulturno moško žaljenje. Kadar nimate protiargumentov na moje ugovore, začnete žaliti, ne prvič, ne le danes in ne le mene, tudi druge sogovornike.
            Užaljena veličina brez argumentov…

  3. Gospod IF je skoraj že naredil korak proti ugotavljanju, kdaj bo manj umrlih, kdaj bo škoda manjša.

Comments are closed.