D. Ocvirk, Slovenski čas: Enakopravnost na rešetu islama

24
258

Marakeška izjava poskuša uskladiti islamske vire s skupnim splošnim človeškim temeljem

»Spoznanje, da se religije ne sme uporabljati za kršenje pravic verskih manjšin v muslimanskih državah, naj bo glavni sad vaše konference.« S to željo je maroški kralj Mohamed VI. pospremil delo več kakor 300 islamskih učenjakov, ministrov za vero in gostov iz 120 držav. To spoznanje je zdaj zapisano v Marakeški izjavi, ali bo zaživelo v praksi, pa je odvisno od vseh, ki v duhu večinskega islama krojijo življenje islamskih družb in držav.

Novost in pomembnost konference in njene izjave se pokažeta le, če vsaj nekoliko poznamo odnos islama do drugovercev in njegovo pojmovanje enakosti/enakopravnosti. Zato se bomo najprej ozrli v zgodovino, potem pa nakazali, da se islamski svet spreminja …, za kar ima, paradoksalno, nemalo zaslug teroristična Islamska država (Daeš).

Fatva proti enakopravnosti

Muslimani radi poudarjajo, da je islam religija enakosti, čemur pritrjujejo tudi zgodovinarji. Bernard Lewis pravi, da so Mohamed in njegovi neposredni nasledniki proti »privilegijem na podlagi rodu, rojstva, položaja, premoženja ali celo rase in zahtevajo, naj položaj in čast v islamu določata le pobožnost in zasluge«. Kljub temu pa, ugotavlja, »enakopravnost v tradicionalnem islamu vendarle ni popolna. Islam namreč od samega začetka priznava določene socialne neenakosti, ki jih potrjuje in dejansko posvečuje Koran.« Te svete neenakosti so med gospodarjem in sužnjem, moškim in žensko, muslimanom in nemuslimanom. V zgodovini ni bilo malo radikalnih gibanj, ki so se borila proti neenakosti, ker »so jo imela za nasprotno resničnemu islamu. Toda nobeno od njih ni nikoli postavilo pod vprašaj institucionaliziranega podrejenega položaja sužnja, ženske in nemuslimana«.

Ko so Turki sredi 19. stol. reformirali svojo državo in pod pritiski Evropejcev izenačili nemuslimane z muslimani, dali ženskam nekaj pravic in prepovedali trgovino s sužnji, jih je iz Meke doletela fatva. V njej je šejk Džamal jasen: »Prepoved suženjstva nasprotuje svetemu šeriatu. Dovoljenje ženskam, da so nepokrite in da same odločajo o ločitvi, je proti svetemu šeriatu. /…/ S takimi predlogi so Turki postali neverniki. Njihova kri je brez pravic in njihove otroke je dovoljeno zasužnjiti.« In zgodovinar zaključi: »Fatva je imela želene učinke. Proti Otomanom je bil razglašen džihad.« (What Went Wrong?, Perennial, 2003, 82–93).

Sirski pesnik Adonis in psihoanalitičarka Houria Abdelouahed, oba muslimana, potegneta v knjigi Islam in nasilje (Islam et Violence, Seuil, 2015, 31 in 39) vzporednico med preteklostjo in sedanjostjo. »Islam je bil zgodovinsko utemeljen na plemenskem duhu, osvajanjih in moči denarja. Danes Daeš (Islamska država) bogati na račun ghanâ’im (plena) in kraje nafte, plina, denarja v bankah in prodaje žensk … Od nemuslimanov zahteva poseben davek, jih ropa, ženske so vojni plen. Zaradi tega mislim, da obnavlja temno stran islama, ne pa svetle strani mutazilov, filozofov in mistikov.« O neenakosti in diskriminaciji pa pravita: »Tisti, ki so imeli oblast in so vladali islamskim deželam, so bili ujetniki zelo ozkega pogleda na svojo religijo in zaradi tega jim ni nikoli uspelo vzpostaviti družbe ali države državljanstva in enakosti. In to vse od začetka do danes.«

Adonis in Houria obravnavata arabski vladajoči islam, ne pa npr. tistega v Indiji. Tam so muslimani manjšina med hindujci in kot taki »vpeti v družbeno tkivo, se zavedajo pomena religijske pluralnosti in jo branijo«. Enako je moč reči za večino balkanskih muslimanov. A kar opaža Adoni v Kerali, se kaže tudi tod: »Miselnost arabskega islama se je začela infiltrirati in širiti zunaj arabskega sveta. Danes že vidimo zakrite ženske, kar ogromno pove o savdskem vplivu, ki je začel vdirati v javni prostor« (77–78). NeDelo (5. oktobra 2014) predstavi pridigarja Alima Hasanagića z Jesenic, ki pravi, da mu je blizu savdska interpretacija islama. Na vprašanje, kako gleda na to, »da gradnjo džamije financira Katar, ena najbolj nedemokratičnih držav na svetu«, odgovarja: »To sploh ni pomembno. /…/ Demokracija tako in tako ni del islama.«
Spreminjanje samopodobe

Čim bolj se v islamskem svetu širi salafitska/vahabitska fundamentalistična verzija islama, tem bolj se muslimani sami sprašujejo, če je to res to, kar sami verjamejo, prakticirajo in hočejo. V tej smeri razmišlja mufti Nedžad Grabus: »Na določene zadeve imam popolnoma drugačne poglede kot moji prijatelji v Savdski Arabiji ali v Katarju, celo v Turčiji. (…) Problem je definirati politični okvir v muslimanskih državah in kako se v njem razvija družabno življenje. Zdaj je to za Evropo in svet večji izziv, kot je bil. Tudi za muslimane, ki so pred tem, da spremenijo samopodobo« (Sobotna priloga Dela, 30. januarja 2016). Bolj kakor karkoli drugega sili muslimane v kritično samoizpraševanje nasilje med njimi samimi in njegova institucionalizacija v terorističnih organizacijah, nazadnje celo v (Islamski) državi.

Papež Benedikt je s predavanjem v Regensburgu, v katerem je obsodil nasilje v imenu Boga, sprožil najprej buren odziv muslimanskih avtoritet. Abdel Aziz al-Šejk, véliki mufti Savdske Arabije, mu je očital, da »poskuša spodkopati islam«, kajti džihad je »od Alaha potrjena pravica« in je človek ne more prepovedati. Potreben je »za odstranitev vsega, kar ovira sveto dolžnost širjenja islama« (AFP, 17. septembra 2006). Toda temu je sledil razmislek. Vrsta islamskih avtoritet je z izjavo Skupna beseda začela dialog s krščanskimi Cerkvami in se strinja, da nasilje v božjem imenu res ni sprejemljivo.

V duhu izjave Skupna beseda je zamišljena tudi Marakeška konferenca. »To sodelovanje mora iti dlje od vzajemne strpnosti in spoštovanja, da se zagotovi celovita zaščita pravic in svoboščin vsem verskim skupnostim na civiliziran način, ki se vzdrži prisile, pristranskosti in oblastnosti.« Zato so bili na konferenco kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki verskih manjšin v muslimanskih državah. Ker so iraške oblasti preprečile kaldejskemu patriarhu, da bi se udeležil konference, so na njej prebrali njegovo pismo. To priča o njeni širini, saj patriarh piše o »sovražnem govoru, ki se širi po Iraku; o imamih, ki so svojim vernikom prepovedali, da bi sosedom voščili za božič; o sodniku, ki je zavrnil pričevanje kristjana kot ‘nesprejemljivo’ zaradi njegove vere; o delavcih, ki nočejo več delati v samostanih ali pri kristjanih, ker jih imajo za ‘nevernike’. Ali so za vas takšne kršitve in njihove posledice sprejemljive?« je patriarh vprašal udeležence konference.

Na to vprašanje so udeleženci odgovorili v izjavi z naslovom: Pravice verskih manjšin na ozemlju z muslimansko večino – Pravne smernice in poziv k ukrepanju. Ta priznava, da so »razmere v številnih delih muslimanskega sveta zelo slabe, ker se spore rešuje z nasiljem in vsiljevanjem enega samega pogleda«. Še slabše, »ker so legitimne oblasti šibke, si kriminalne združbe jemljejo pravico, da izdajajo odloke, ki jih razglašajo za islamske, v resnici pa nevarno izkrivljajo temeljna islamska načela in cilje.« Da se to preneha, se je treba vrniti k Medinski listini, »ustavni pogodbi med prerokom Mohamedom in prebivalci Medine, ki zagotavlja versko svobodo vsem, ne glede na vero«. Sklicevanje na to listino je nadvse pomembno, ker jo imajo vsi muslimani za pristno in je zato zavezujoč temelj za sožitje s pripadniki drugih verstev. Zelo pomembna je še ugotovitev, »da so Ustanovna listina OZN in z njo povezani dokumenti kot Splošna deklaracija človekovih pravic skladni z Medinsko listino«. To namreč med vrsticami pomeni, da so presežene razne islamske deklaracije človekovih pravic, ki temeljijo na šeriatu in naj bi nadomestile dokumente OZN: Splošna islamska deklaracija človekovih pravic (1981), Kairska deklaracija človekovih pravic v islamu (1990). Marakeška izjava je tudi s tega vidika ogromen korak k priznavanju skupnih vrednostnih in pravnih temeljev človeštva in globalne civilizacije.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


24 KOMENTARJI

  1. Kaj ni logično sledeče:

    Dokler muslimani ne spravijo v vsakdanje življenje enakopravnost ženske in nemuslimana ter odpravijo suženjstvo, islam ne more biti religija miru!

    Sprejemanje več sto tisoč glave množice ljudi, ki zagovarjajo neenakopravnost med moškim in žensko, med muslimanom in nemuslimanom ter suženjstvo v današnjo evropsko družbo, je samomor. Ampak brez panike! Samomor smo že izvedli, ko smo v EU sprejeli genderizem in izgnali Boga.

  2. Res je nekaj lastovk v islamu kot izhaja iz prispevka avtorja.

    Vendar še zdaleč nimajo dovolj močnega vpliva v islamu.

    Begunstvo iz islamskih držav in terorizem to kričeče potrjujeta.

  3. Torej v svetu in doma obstajajo tudi verski dostojanstveniki, ki gredo proti večini svojih, ki plenilsko in gospodovalno zlorabljajo vero kot mafija.
    Pri nas tega skoraj nihče ne ve. Je medijska histerija ogromna.

    Zaenkrat sprejemam, da je bi islam pred parimi stoletji tudi bolj pluralen kot Cerkev, a ga je kolonialistična služnost naredila v zadnjih stoletjih kot religijo mržnje in mafije.

    Kako težko je iti sam ali v manjšini proti hudobni večini, ve vsak, ki se upira Kučanovi mafiji. Še bolj pa tisti, ki se upira tako Kučanovi kot JJevi mafiji, vsaki mafiji.

    • “islam pred parimi stoletji tudi bolj pluralen kot Cerkev”

      Je to izjava zgodovinarja ali vaša, gospod Pavel?

      • Moja, na podlagi branja kako so islamski učenjaki pripeljali v Evropo nazaj dela Aristotela in številnih grških učenjakov, ki jih je tedaj oblastna Cerkev izgubila, založila, cenzurirala kar je glavna točka Ime rože. Ne znam ti citirati zgodovinarjev.

        Zakaj ne bi Evropa in Zahod sprejela posebnih zakonov glede islama:
        1.prepoved šerije
        2.prepoved podrejenosti ženske
        3.prepoved podrejenosti in nadrejenosti katerekoli vere, vernika
        4.prepoved suženjstva

        Na podlagi zaslišanj, bi vračali nazaj vojake islama ali bi jemali državljanstvo otrokom priseljencev, ki se borijo za ISIS.

      • Tudi za varnost bi lahko poskrbeli kot Izraelci. Zgleda, da je nekaterim politikom v Evropi v interesu delati kaos, strah, paniko. Institucije enostavno ne delujejo.

  4. Še multikulti z muslimani in socialističnimi ateisti v kapitalizmu, v praksi:

    Kako je bruseljska muslimanska četrt Molenbeek postala džihadistična prestolnica stare celine, od koder islamski skrajneži odhajajo na svoje krvave pohode? Odgovor je jasen: odgovorne za to so belgijske oblasti, ki so slepe za razraščanje islamskega radikalizma, obenem pa vsako kritiko islamizma označujejo za skrajno desničarstvo.
    http://nova24tv.si/aktualno/grozljiva-izpoved-iz-zloglasnega-molenbeeka-kako-islamisti-terorizirajo-nemuslimane/

  5. Ne bo odveč omeniti, da je župan četrti Molenbeek socialist. In v skladu s svojim prepričanjem je omogočil ali celo pospešil nastanek največjega evropskega terorističnega gnezda.

    Ta župan je soodgovoren za žrtve, toda te odgovornosti od njega nihče ne terja.

  6. Te svete neenakosti, ki jih potrjuje in posvečuje koran, se kljub marakeški izjavi in medinski listini ne bodo omilile ali spremenile nikoli, ali pa bodo rabile še desetletja oz. stoletja za milejše dojemanje vernikov. Tudi krščanstvo je rabilo stoletja, da je v Bibliji razumelo simboliko in ne dobesednost .
    Iz neenakosti žensk pa izhajo še grozodejstva, ki so nam manj poznana. Na primer obrezovanje malih deklic, ki je kar mučna operacija, ki ne povzroča samo kasnejših posledic, ampak tudi na tisoče smrti zaradi krvavitev ali infekcij. Čez nekaj let pa mnogo teh deklic doživi poroko in poporočni odnos, zaradi katerega jih spet na tisoče izkrvavi in umre. Seveda se tega ne obsoja ali preganja, ker je del “kulture”. Ker so dekleta varno spravljena za zidovi, saj je ženska “stvar”(!!), ki jo je najbolje imeti doma, je na razpolago na ulicah na desettisoče dečkov, ki jih seksa potrebni moški nemoteno posiljujejo (vir: The shamefull culture of Pakistan na youtube).
    Torej je vsestranska pedofilija tudi del”kulture”. Verjetno je tudi vzrok za nezadržne samomorilske napade, bolj kot takoimenovana brezperspektivnost mladih po krivdi Evrope getoiziranih muslimanov. Ti mladi ljudje so zaradi desetletnega zlorabljanja in posiljevanja tako moteni, da jim je rešitev samomor s pobojem nedolžnih.
    In tako pridemo s povabili milijonom migrantov iz te kulture do samomora evropske kulture.

  7. Pred 20 leti je, v obuditev spomina, le sto do nekaj sto kilometrov zračne linije od nas ( torej mnogo bližje od Bruslja) divjala težka vojna. Ni terjala, kot bruseljsko teroristično brezumje 35 žrtev, ampak okoli 200.000 žrtev. Večinoma civilnih žrtev, podobno kot pri terorizmu.

    Veliko večino ljudi (okoli 85%) so pobili ne muslimani, ampak srbski-pravoslavci, torej kristjani, okoli 10% žrtev gre na račun hrvaških katolikov in maksimalno 5% na račun bošnjaških muslimanov. Poudarjam, govora je o stotisočih civilnih žrtev v Evropi.

    Bo kdo dodal, saj morilci v vojni na prostorih ex-YU v resnici niso bili kristjani. Ja, nekateri res ne. Nekateri so res še verjeli v rdečo petokrako in podobne stvari. A drugi so se vneto križali pred svojimi divjaškimi početji. Približno toliko so bili kristjani kot so muslimani ti, ki danes morijo v imenu Alaha.

    To pač ni islam, kot ga predstavlja recimo tukajšnji ljubljanski islamski mufti Grabus. Gotovo eden bolj civiliziranih ljudi v tej deželi. Za katerega sem prepričan, da bolj pozna in spoštuje tudi krščanstvo in Kristusa od povprečnega laiciziranega Slovenca. In da on gotovo ne bi organiziral žurke in mesne požrtije pod nosom ljubljanskega nadškofa na Veliki petek.

    Pretirava se s strahovi okoli islama. V sebi trdni in močni ljudje se ne obnašajo tako panično. To je dejansko duhovni problem Zahoda, saj o njegovi materialni in vojaški premoči sploh ni dvomiti.

    • Gospod IF: “Pretirava se s strahovi okoli islama. V sebi trdni in močni ljudje se ne obnašajo tako panično.”

      Naivni zagovorniki multikulturnosti se soočijo z realnostjo
      Njihov stanodajalec je bil Maročan z imenom Hassan, kar se je mladim belim navdušencem nad multikulturnostjo zdelo zanimivo. Predstavljali so si, da se bodo njihovi otroci nekoč skupaj s temnopoltimi in arabskimi otroci igrali na ulici, in upali, da bo na cestah manj smeti ter manj kriminala. A so se počasi zbudili v realnost.

      Islamizacija Molenbeeka
      V devetih letih bivanja v Molenbeeku je bil Voeten priča, kako je soseska postala izjemno netolerantna in islamistična. Alkohol je v večini trgovin in supermarketov postal nedosegljiv. Skrajneži so ženske kar na ulicah silili, da so nosile muslimanska pokrivala. Kot gobe po dežju so se razcvetele knjigarne z izključno islamsko literaturo, na drugi strani pa v četrti sploh nisi mogel več kupiti normalnega, neislamističnega časopisa.

      Nezaposlenost je bila 30-odstotna in ulice so bile strašljivo prazne do poznega jutra. Nikjer več ni bilo najti bara ali kavarne, kjer bi se lahko belci, Afričani in Arabci družili med seboj. Namesto tega je bil Voeten priča uličnemu kriminalu, agresiji in frustracijam mladine, ki je pljuvala po dekletih belcev in jih zmerjala z umazanimi lajdrami. Če si jim karkoli odvrnil, si bil ozmerjan z rasistom. Včasih je bila v Molenbeeku tudi judovska trgovina, vendar so jo zaprli zaradi terorja tolp mladoletnikov. Tudi homoseksualce so redno ustrahovali, zato so ti hitro pobegnili iz zloglasne četrti.

      Voeten je kljub temu še vedno vztrajal v soseski. Dokler ni izbilo sodu dno srečanje s salafistom (islamski fundamentalist, op. p.), ki je Voetna kar na ulici vsiljivo skušal spreobrniti v islam. Po devetih letih bivanja v Molenbeeku se je nekdanji privrženec multikulturnosti odločil za izselitev.

      http://nova24tv.si/aktualno/grozljiva-izpoved-iz-zloglasnega-molenbeeka-kako-islamisti-terorizirajo-nemuslimane/

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite