Aleksandra Pivec mora vedeti, da je ideologija tudi to, da se ideološka vprašanja ne odpirajo

22

Aleksandra Pivec, ena od boljših na mestu ministra za kmetijstvo, kar smo jih imeli, je morala oditi. Začasno?! Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo, pravi star pregovor. Počakajmo, kaj se bo dogajalo z DeSUS-om in kaj z Aleksandro Pivec.

Stranka old boys je imela zgodovinsko priložnost, da se ohrani na slovenskem političnem parketu v prenovljeni izdaji. Aleksandra Pivec je bila za to idealna figura: ženska, mlajša, odločna, komunikacijsko in medijsko uspešna, učinkovita in zagnana za podeželsko politiko. Čurinovi geni iz Koga pri Ormožu so pustili sledi v njeni miselnosti. Četudi meščansko oblečena in urejena, se je vedno znova čutilo, da je s srcem pri kmetih in na podeželju. Kako je pristala v DeSUS-u, ne vem. Nekako v to stranko nikoli ni najbolj spadala. Veliko bolj ji je pisana na kožo Slovenska ljudska stranka, če je v njej en del mešanice med socialistično in kmečko tradicijo.

Aleksandra Pivec se ni zavedala, da v politiki ne gre brez ideologije

Na začetku vstopanja v Janševo koalicijo je močno zagovarjala, da gre v to španovijo pod pogojem, da se ideološke teme ne bodo odpirale. In zarečenega kruha se največ poje, pravi drugi pregovor. Napad na njeno osebnost in politično funkcijo ima popolnoma jasno ideološko ozadje in motive. Kar globoki državi z njenimi medijskimi trobili ni uspelo pri Počivalšku, ji je uspelo pri Pivčevi. Oboji, SMC in DeSUS, izkušajo vsak dan znova, kaj pomeni, če si v koaliciji z nepravim, neizbranim, nezaščitenim, skratka za globoko državo: s knezom teme. In kaj drugega kot ideologija je to, če se nekoga brez dokazov in brez argumentov razglasi za fašistoidnega, samo v službi in ciljem, da s takšno garjavo ovco pač ni mogoče biti v koaliciji.

Nikjer, najmanj pa v politiki ne gre brez ideologije. In to lekcijo političnega življenja je morala vzeti tudi Pivčeva. Ni važno, ali vlada dela dobro, ni važno, ali ministrica dela dobro, ni važno, ali je tisti del civilne družbe, ki je do neke mere odvisen od resorja, ki ga vodi, zadovoljen, ni važno, ali se vidi od daleč, da se stvari spreminjajo in razvijajo v smeri skupnega dobrega, važno je samo, ali si ali nisi pravi. In ko je Aleksandra Pivec zagrizla v realne probleme, je naletela na ideološke interese.

Upam, da se odslej naprej zaveda, da je tudi za vsako smreko in vsakim trsom vedno treba vedeti, za kakšno ideologijo gre. Brez predpostavke, da je v vsaki vladi in v vsaki politiki ideologija ključno vprašanje, je bolje, da se v politiko ne vrača.

Aleksandra Pivec mora vedeti, da je ideologija tudi to, da se ideološka vprašanja ne odpirajo.

Ideologija, ki jo človek zagovarja, pove veliko o njem samem

Tako kot je ideologija tudi to, da kdo reče, da je nevtralen, neopredeljen, neodvisen, nestrankarski in kar je še podobnih fraz, s katerimi se skušajo obraniti ideologije kot nečesa, česar ne bi smelo biti. Brez idej ni ustvarjalnosti niti napredka, brez političnih ideologij ni pluralnosti niti demokracije.

Vprašanje je, kaj določena ideologija pove o človeku kot družbenem bitju. Ali ga ima za čistega individualista, kakršni so veliki junaki, ki zanikajo vsako potrebo politike, da poseže po omejitvah zaradi covida-19, ali so to kriptokomunisti, ki si še vedno prizadevajo, da bi se propadli sistem znova vzpostavil, predvsem skozi vrata kulture in šolstva, ali tajkunski kapitalisti, ki so obogateli s špekulacijami in goljufijami, ne pa s svojim delom, ali zeleni, ki na vsakem koraku vidijo, kako izumirajo živalske vrste, hkrati pa protestirajo proti tistim, ki zagovarjajo nedotakljivost človekovega življenja, ali pa nacionalisti, ki jih zanima čista rasa, zato jih vsak tujec ogroža, ne razlikujejo pa med politično in ekonomsko motiviranimi migranti in tistimi, ki si rešujejo golo kožo pred podivjanimi režimi ali terorjem.

Medijski prostor pri nas vztraja v ideološkem enoumju

In kaj drugega kot ideologija je ključno za razumevanje boja na medijskem polju. Ni težava v tem, da imajo novinarji svojo politično agendo. Težava je, če so z napačno agendo v določenem mediju. Medijski prostor povsod po svetu se je razporejal po moči idej, kapitala in interesov. Če je bilo to razporejanje do določene mere pluralno in svobodno, sta se medijska moč in vpliv temu primerno porazdelila. In novinarji so pristali vsak v svojem ideološkem kontekstu.

Če pa je medijska tradicija izšla iz enoumja kot pri nas in v drugih komunističnih okoljih, je zgodba popolnoma drugačna. V časih negotovosti in nepredvidljivosti se je večina medijev potuhnila in fingirala pluralnost in demokratičnost. V času večje politične gotovosti, da so na oblasti spet naši, so brez sramu razkrili svoj ideološki pedigre. V tem smislu lahko razumemo geslo »RTV je naš«. S tem geslom so staro-nove ideološke sile kontinuitete povedale samo to, kar so vedno mislile in delale, da je njihovo vse, kar je državno. To lahko nekdo trdi in dela tako dolgo, dokler se v vseh državljanih ne prebudi zavest, da smo država mi, vsi davkoplačevalci. In da je bistvena razlika med medijem, ki je nastal s pomočjo tajkunskega kapitala ali s pomočjo levičarskih transferjev prek davčnih oaz, in državnim medijem, ki živi od vseh, ki ta medij plačujemo.

Nacionalni medij mora imeti govorce pro et contra, ker samo tako služi nam, ki ga plačujejo

Kakor hitro ima določena ideologija privilegij v državnem mediju, bo s tem sprožen ideološki konflikt. Ne more imeti revija Mladina svoje oddaje na RTV Slovenija, razen če dobijo vse revije enakovreden položaj. To pa je nemogoče in neumno. Lahko pa nacionalni mediji soočajo predstavnike različnih ideoloških smeri ob ključnih družbenih temah. Ne more imeti nacionalni medij svojega dežurnega medijskega in pravnega govorca, mora pa imeti govorce pro et contra, ker samo tako služi tistim, ki ga plačujejo. Zasebni kapital in zasebni medij sme pričakovati od svojih novinarjev, da navijajo in nabijajo samo eno plat zvona.

Nacionalni in državni medij pa tega preprosto ne sme početi, če hoče ohraniti status, ki mu gre, tako po logiki ustanovitelja kot po logiki kapitala (davkoplačevalskega denarja). Ob vseh razpravah okrog medijske zakonodaje se je razkrilo prav to vprašanje, kako razumeti medijski prostor in kako umestiti v ta prostor nacionalni, državni medij, ki je v službi celotne slovenske javnosti, ne pa samo enih ali drugih.

Nacionalni medij je prvi in morda edini, ki mora spoštovati volilni rezultat. Državni medij, ki ustvarja stalno politično krizo in volilno kampanjo, s tem ruši državotvorno politično kulturo, prispeva k zasičenosti javnosti s političnim bojem in odvrača ljudi od zdravega političnega mišljenja in participacije.

Od  izida primera Aleksandra Pivec pri nas dolgoročno marsikaj odvisno

Primer Aleksandra Pivec je eden od tipičnih primerov, kako so mediji iz muhe naredili slona. Iz politike izrinili sposobno osebo, ustvarili možnosti za nove delitve in spore, prezrli skupno dobro in se osredotočili na banalnost z enim samim namenom: kako razdreti obstoječo koalicijo. To gre tako daleč, da bi popolnoma nesposobnega Šarca in njegovo koalicijo radi restavrirali s kakšnim novim obrazom, ker sedanja vlada ne dela v prid starih vzvodov kapitala in oblasti.

Bistvo demokracije pa je prav v tem, da se z menjavo oblasti ti vzvodi vsakič znova prekinejo, enkrat z leve, enkrat z desne, če že uporabimo to terminologijo. Kar je predolgo na oblasti, se pokvari. Prave politične stranke so tiste, ki znajo preživeti v opoziciji in seveda toliko laže na oblasti. Šleparji prej ali slej odpadejo, ker je njihova ideologija zgolj oportunizem. Skoraj zagotovo bo to usoda DeSUS-a. Za Jankovićem, Bratuškovo, Cerarjem in Šarcem je sedaj DESUS s svojimi nespametnimi potezami dobro na tej poti .

Iskanje opore v volilnem telesu vetrogončičev à la biciklisti, se na dolgi rok ne obnese. Pivčevo je sicer odnesel prvi jesenski veter, a če bo vztrajala, se bo vrnila, kot se vračajo vztrajniki.

22 KOMENTARJI

  1. Ta odločni komentar ima samo eno pomanjkljivost pa še ta ni vezana na sam komentar. Ta je v okviru ateizma največ, kar se lahko ponudi. DEMOKRACIJO!

    A komentar je pisal duhovnik. In on bi moral vedeti, kaj moramo delati, da vsakdanji človek jutri bolje živel. SLEDITI STVARNIKOVOM NA NAVODILOM.

    Pa smo tam. Z gospo Pivčevo ali brez nje. Od demokracije pričakujemo to, kar nam lahko da edino le Bog.

    • AlFe,
      ali ste se sami držali Stvarnikovih navodil, medtem ko ste v svojih komentarjih ideološko nabijali, da je Covid19 samo “gripica”, koronavirus pa samo “koronca”, ki da ne povzroča večje umrljivosti kot sezonska gripa? Kaj hočete doseči s svojim strokovno popolnoma neutemeljenim in lažnim nabijanjem?

      Preden boste zopet pridigali duhovnikom, kaj bi ti morali vedeti, razmislite o lastnih odgovorih na zgornja vprašanja.

        • AlFe,
          vaše opazke bodo verodostojne, ko boste med pisanjem sami upoštevali to, kar pričakujete od drugih.
          Velikokrat namreč sami komentirate ‘ad hominem’, torej osebo, najsibodi avtorja članka ali pa sokomentatorja.

          Tudi tokrat ste ‘ad hominem’ komentirali avtorja članka, citiram: “A komentar je pisal duhovnik. In on bi moral vedeti, kaj moramo delati, da vsakdanji človek jutri bolje živel. SLEDITI STVARNIKOVIM NAVODILOM.”

          Samozavestno ste si vzeli pravico poučevati duhovnika o temeljni verski drži.
          V pogojniku ste napisali “in on BI MORAL vedeti, kaj moramo delati,…” ter tako implicitno sporočili, da po vašem mnenju gospod Štuhec kot duhovnik ne ve, kaj mora delati. Najbrž ste ga prav zato, z zapisom v velikih tiskanih črkah takoj podučili, kaj bi moral vedeti oziroma delati.

          Očitno niste predpostavili, da avtor kot duhovnik ve, kaj moramo delati, saj bi sicer enostavno napisali tako: “Komentar je pisal duhovnik, ki VE, da moramo slediti Stvarnikovim navodilom.”

          Vaše prevzetno poučevanje duhovnika me je napeljalo k vprašanju, ali vi sami upoštevate tisto, kar terjate od ostalih ljudi – ali torej sami sledite Stvarnikovim navodilom, ob tem ko druge poučujete o tem?

          Raje ne pridigajte drugim o “zmotni logiki ad hominem”, dokler vaši komentarji v tem oziru niso brezhibni.

          Zlato pravilo:
          »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.« (Mt 7, 12)

  2. Briljantno na kubik!!!

    To je to! Demokratični nivo v Sloveniji se meri po tem, kolikšen demokratičen nivo uresničuje javni, nacionalni medij, to je RTV.

    To je slovenski nacionalni medij, kar je tudi zapisano v Zakonu o RTV, ki ga plačujemo vsi državljani.

    Povsem logično je, da mora zaradi tega odločilnega dejstva RTV poslovati in medijsko nastopati dosledno skladno s slovensko ustavo, ki določa nacionalne in demokratične temelje slovenske države.

    Vendar RTV kljub kritikam, tega zavestno ne počne. Za takšno protiustavno in protizakonsko delovanje je odgovorno vodstvo RTv in odgovorni uredniki, vendar se ničesar ne zgodi.

    Doslej še ni bilo predlaganega in sproženega nobenega postopka, razen do varuha gledalcev RTv ( kar pa je le pesek v oči).

    Zakaj je temu tako?!!! Zakaj le jamramo, ničesar konkretnega pa ne storimo, da bi se to spremenilo?!

    5. člen zakona o RTV:

    Novinarke in novinarji (v nadaljnjem besedilu: novinarji), urednice in uredniki (v nadaljnjem besedilu: uredniki) RTV Slovenija in drugi, ki so neposredno udeleženi pri ustvarjanju ali pripravljanju RTV programov, morajo pri svojem delu še posebej:

    – spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij;

    – spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo;

    – spoštovati načelo politične uravnoteženosti ter svetovnonazorskega pluralizma;

    – spoštovati načela ustavnosti in zakonitosti pri oblikovanju programov, vključno s prepovedjo spodbujanja kulturne, verske, spolne, rasne, narodne ali druge oblike nestrpnosti;

    – zagotavljati nepristransko in celovito obveščenost, tako da imajo državljani možnost svobodnega oblikovanja mnenj;

    – spoštovati načelo politične neodvisnosti in avtonomnosti novinarjev;

    – uveljavljati profesionalno etiko poročevalcev, dosledno razločevanje informacij in komentarjev v novinarskih prispevkih;

    – varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov duševni in telesni razvoj, ter spoštovati obče človeške vrednote.

  3. Torej, zakon o RTV zahteva ravno to, kar RTV ne uresničuje, vendar mi pustimo, da se to dogaja.

    To je tipičen primer kot se je ravnalo v prejšnji totalitarni državi.

    Marsikaj se je napisalo, vendar pa se ni izvajalo. Glavno, da je bilo zapisano. Ha, ha, ha!

  4. Skratka, ali hočemo, da se nekaj spremeni ali ne?

    Če hočemo, da se, potem zahtevajmo spoštovanje ustave in zakona in pokličimo odgovorne na odgovornost.

    Če pa to nočemo, pa zahtevajmo, da se spremeni zakon, da v njem ne bo zapisano konkretno, kakšno ustavno in zakonsko odgovornost nosi RTV vodstvo in uredniki ter novinarji .

  5. Odličen prispevek avtorja članka in napotki, ki veljajo za vse, ki so homo politikus. Ideološko ravnanje je nestvarno odločanje in je v interesu oblastnežev. Stvarno in demokratično odločanje je v interesu ljudi in stroke.
    Mislim, da se je ga. Pivčeva odločila stvarno in pokončno !!! Zasluži pohvalo in podporo za nadaljnje delovanje.
    Poslanci Desusa niso vredni tega poslanstva in upati je, da bodo dobili po svojem zasluženju. To je dejansko interesna stranka za ohranjanje privilegijev komunizma. Upati je, da bo kmalu odšla iz parlamenta. !!!

  6. Štuhec za moj okus vedno napiše odlično! Če govorim vzneseno, rečem tudi “briljantno na kubik”! Osebno hvalim Boga, da imamo tega človeka, velikega intelektualca in duhovnika, ki živi iz darov binkošti.
    Berem tednik Družina. Že dolga leta me “pohujšujejo” polne srednje strani z jubilanti, zlato, bisernoporočenci, reportaže z posvetitev kapelic, cerkva, zvonov… kjer verna množica hiti k obredom! Krščen in v veri vzgajan rod!!?Taisti tudi volivci zadnjih trideset let! Kam je šel Sveti Duh, ko ste volili oblast!? Ste zgrešili enkrat, dvakrat ali večkrat!? Dokler boste “držali štango” globoki državi, Gospod ne bo vesel vaših darov na oltarju!
    In tudi vsakdo, ki vam prebere berilo izza ambona, še ni “ta prav” za politiko! Berite kdaj Štuheca! Če ga ne razumete, naj vam kdo razloži za kaj gre!…. Vsi skupaj pa se poskušajmo ogibati lažnim prerokom!

    • Zame so komentarji gospoda Štuheca vedno odlični. Že dolgo ga zelo rad berem.
      Nekoč, pred davnimi leti (v 90. letih) je gospod Štuhec v Družini končal svoj komentar o Spomenki Hribar, da ne razume, kaj je z njo. Škoda, ker je gospod nekega večera tako hitro odšel izpred cerkve v temo. Takrat bi mu za lažje razumevanje te gospe lahko povedal svojo osebno izkušnjo s to gospo. Danes gospod Štuhec najbrž bolje razume njena ravnanja kot pa jaz.

  7. “To gre tako daleč, da bi popolnoma nesposobnega Šarca in njegovo koalicijo radi restavrirali s kakšnim novim obrazom, ker sedanja vlada ne dela v prid starih vzvodov kapitala in oblasti.”

    In to se zdaj dogaja. Nekega J.P. Damijana namontirati za “tehničnega” mandatarja. Seveda brez volitev, kar pomeni zopetni državni udar.
    Resnično velja geslo: pravico do vladanja imajo samo levi. Kakor so imeli pravico do odpora na vsiljenem odloku IOOF o zaščiti naroda. In kakor je bilo po letu 1945 in kakor je imel dosmrtno pravico do vrhovnega vladarja samo eden, ki si je nadel naziv maršal.
    Če slučajno vlada kdo drug, ki ni njihov, ga je treba zlepa ali zgrda odstraniti z oblasti. In potem lamentirajo nekaj o neskladju z EU standardi.

    In narod bo tudi to mirno požrl. Mi si ne zaslužimo države, če lahko mafijci tako delajo z narodom.

  8. Mislim, da bi bilo vsakemu pri zdravi pameti takoj lahko jasno, da placilo za neko malo pogostitev s prsutom in teranom in vprasanje ene prenocitve v Izoli ne bi nikoli postali tema in bi vprasanje isti mediji, ki so iz muhe naredili slona povsem, ampak povsem ignorirali, ce ministrica Pivceva ne bi postala “nevarno” lojalen clen aktualne vlade.

    Samo en nov primer, kako sibki so v Sloveniji premnogi v ponotranjenju demokraticne politicne kulture in kaksno skodo normalnosti pameti in pravicne, moralne presoje je v glave Slovencev spustila revolucija s posledicnim dolgotrajnim totalitarnim pranjem mozganov in podiranjem tradicionalnih civilizacijskih vrednot z resnicoljubnostjo, pravicnostjo in obcutkom za mero vred.