Podpredsednica Vlade RS in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je bila gostja tednika Demokracija. Z njo se je pogovarjal Metod Berlec, ki je o tem objavil daljši pogovor, mi pa z njegovim dovoljenjem izpostavljamo vprašanja, ki burijo trenutni politični trenutek v Sloveniji.
Aleksandra Pivec na sestavljanje sedanje vlade gleda pozitivno
Precej prostora je namenjenega oceni dosedanjega dela vlade, ki je začela delati v res težkih razmerah. Povedala je marsikaj s svojega področja, tu pa se bomo posvetili političnim vprašanjem. Tudi njenemu pogledu na sedanjo vlado; seveda najprej na njeno sestavljanje.
»Še danes zelo pozitivno gledam na ves tisti čas, čeprav je bil povezan tudi s številnimi očitki, ker smo vstopili v to vlado. Prepričana sem, da je v trenutku, ko je odstopil prejšnji predsednik vlade, v Sloveniji nastopila politična kriza. Ta politična kriza je nastala v izjemno težkem obdobju, ko smo bili tik pred začetkom oziroma se je že začela epidemija, čeprav je bila razglašena nekoliko kasneje.«
Odločili smo se za preseganje ideoloških delitev
»Ta čas ni bil primeren za situacijo brez vlade z več vidikov: ker je bilo treba v trenutku odločno reagirati in ker je v takih trenutkih treba presegati ideološke delitve, različne poglede in razmišljati predvsem državotvorno. Vedno poudarjam, sedaj se mi to zdi že kot nekakšna mantra, da je v Sloveniji čas za preseganje ideoloških delitev, ki so sicer normalne. Vedno sta obstajali leva in desna opcija.
Čas je, da se v Sloveniji lotimo dialoga, znova povežemo vse sile, čeprav ostajajo ideološke razlike, in se usmerimo v vsebinsko delo.
Slovenijo že predolgo razdvajajo različne politične opcije in posledice tega se čutijo. Ko se vlada loti vsebinskih vprašanj, kmalu pride do njene menjave, vsebinska vprašanja pa ostajajo na mizi in v bistvu zaradi hitrih menjav vlade in zaradi fokusiranja na nekatere ideološke boje pomembna vsebinska vprašanja ostajajo odprta.«
Ne le Šarec njej, tudi Aleksandra Pivec očita njemu
Dobila je tudi vprašanje o Šarčevih očitkih, da sta se stranki prejšnje koalicije, ki sta stopili v sedanjo, prodali. Očitek seveda zavrača, pri tem pa je kritična do Marjana Šarca:
»Mislim, da je prejšnji predsednik vlade v trenutku, ko je odstopil, naredil precej nepremišljeno potezo. Se pravi, da odgovornost za politično nestabilnost, ki je nastala, popolnoma pripisujem njemu. Bili smo korekten koalicijski partner tudi v prejšnji vladi, a če se nekdo zaradi lastne kalkulacije čez noč odloči, da bo odstopil kot predsednik vlade, hkrati pa o tem ne obvesti koalicijskih partnerjev niti nima strategije za naslednji korak, je najmanj, to lahko rečem, nepošteno pričakovati, da bomo mi tej strategiji sledili.«
Pri vsebinskih temah so se strinjali
Aleksandra Pivec trdi, da DeSUS ni ideološka stranka, ampak sredinska, ki ima volivce tako na desni kot na levi. Odločno je tudi zavrnila očitke, da so pogovori o novi koaliciji potekali že pred padcem prejšnje vlade. Ko pa so se po padcu začeli pogovarjati, so ugotovili, da se pri vsebinskih temah strinjajo.
Med vsebinskimi temami je naštela zlasti področja, povezana z demografijo, torej tudi vse v zvezi s staranjem prebivalstva. Prepričana je, da demografska vprašanja ne poznajo ideološkega razlikovanja. Poudarila pa je:
»Demografija ni samo ukvarjanje s problematiko starejših, ampak tudi medgeneracijsko povezovanje, družinska politika, šolska politika, vse, kar bi kakor koli okrepilo oziroma izboljšalo našo demografsko sliko.«
Treba je bilo delati hitro in učinkovito
Pričakovano se Aleksandra Pivec ni mogla izogniti vprašanju o domnevni netransparentnosti pri kupovanju zaščitne opreme na začetku epidemije covida-19.
»Že večkrat sem dejala, da imam glede tega vprašanja zelo izdelano mnenje. V trenutku, ko je bila vlada imenovana, je v Sloveniji nastala izjemo težka situacija. In vsi, ki smo bili blizu tega dogajanja, smo bili v situaciji, da je bilo treba pomagati tako zdravstvu kot vsemu prebivalstvu. Ker opreme, o kateri se sedaj toliko govori, ni bilo v Sloveniji, smo se zavedali, da je treba hitro ukrepati. Seveda je treba v normalnih časih upoštevati, spoštovati vsa pravila javnega naročanja, v izrednih razmerah pa to ni bilo mogoče.«
Kljub vsemu je nabavo zaščitne opreme treba raziskati
Še vedno se zavzema, da se to razišče in da v primeru namerne zlorabe krivci odgovarjajo; ne le ministri, ampak vsi vpleteni. Ne zdi se ji prav, da se težka situacija, ki jo je vlada dobila na začetku mandata, izkorišča za politično obračunavanje. Tudi ona se je udeleževala sestankov, na katerih so zdravstveni delavci predstavnike vlade rotili, naj jim priskrbijo zaščitno opremo vsaj za nekaj dni, saj je niso imeli.
Po njenem je Slovenija edina v Evropi, če ne na svetu, ki je takšne težave izkoristila za politično obračunavanje.
Ljudem ni mar ideologija, ampak kakovost življenja
Metod Berlec in njegova gostja Aleksandra Pivec se nista ognila vprašanju o poskusih opozicije, da bi koalicijo razmajala od znotraj.
»Mislim, da smo v Sloveniji prišli do točke, ko je razdor med levo in desno politično opcijo velikanski, pri čemer ljudem počasi postaja vseeno, kdo vlada. Zanima jih predvsem, kaj bo ta država zanje dobrega naredila. Ljudi politični boji, protesti in podobno ne zanimajo tako zelo. Ko hodim po Sloveniji in se srečujem z ljudmi, vidim, da opozarjajo, da ni bistveno, ali bo na oblasti leva ali desna opcija, ampak želijo dialog, želijo, da se ukvarjamo z vsebinami in da rešujemo konkretne probleme. Upokojenci ali starejša populacija na terenu mi pravijo, da jim je čisto vseeno, kdo je na oblasti: ‘Dajte že sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi.’ – ‘Poskrbite za to, da bomo imeli dovolj kapacitet v domovih za upokojence.’«
Idealna vlada: nekaj desnih, nekaj levih strank
Aleksandra Pivec očitno ni muha enodnevnica, eden novih obrazov, ki se pojavijo pred vsakokratnimi volitvami. Njeni odgovori so naravnani veliko dlje od trenutnega političnega preživetja. Predvsem pa si drzne upati, »da bomo prišli do idealnega stanja, ko bomo lahko sestavili sredinsko koalicijo, v kateri bodo dve ali tri leve stranke ter dve ali tri stranke iz desne opcije in bo med njimi zavladal dialog. Seveda ob sprejemanju dejstva, da so ideološke razlike dopustne. To je v evropskih demokracijah povsem normalno. Predvsem pa je bilo naše razmišljanje ob nastanku te vlade, da presežemo ideološke razlike in sodelujemo v skupno dobro …«
