ZZR: Družba pod nadzorom ni več svobodna družba

nadzor kamereNa včerajšnji novinarski konferenci sta predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm in nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk spregovorila o ustavno nedopustnem namenu vlade, da bi s spremembo zakonodaje na hitro dovolila policiji ne samo to, da izvaja vohunjenje na vsakem računalniku in vanj namešča trojanske viruse za oddaljeni nadzor elektronske pošte, skype-a in facebooka, ampak ji v ta namen dovoljuje celo tajen vstop v stanovanje brez vednosti stanovalcev.

Tako dr. Šturm kot dr. Turk sta poudarila, da je to vladno početje v ostrem nasprotju tudi z mednarodno peticijo številnih intelektualcev, med njimi petih nobelovcev, za nedotakljivost digitalnih človekovih pravic.

Dr. Žiga Turk je uvodoma spomnil, da je v povezavi z afero Snowden pet nobelovcev ob letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic sprejelo poziv za obrambo zasebnosti ljudi proti nadzoru s strani vlade in korporacij. Dr. Turk je še navedel, da so nobelovci v svojem pozivu ugotavljali, da je neokrnjena identiteta posameznika osnovni steber demokracije in dodali, »da ta integriteta presega meje človekovega fizičnega telesa in sega tudi v digitalni svet.« »Ljudje imajo pravico da njihovih misli, osebnega življenja in komunikacij tudi v digitalnem svetu in do tega, da jih nihče ne opazuje, nadzoruje ter to zlorablja. Osebe, ki se bojijo teh zlorab niso več svobodne in družba pod nadzorom ni več svobodna družba,« je bil jasen dr. Turk. Ob tem je še dodal, da so nobelovci pozvali mednarodno skupnost, da sprejme listino o digitalnih človekovih pravicah. »Naša država pa gre s spremembami Zakona o kazenskem postopku v točno obratno smer,« je povedal dr. Turk.

Nadalje je povedal, da slovenska ustava visoko varuje zasebnost stanovanja, ob čemer je ocenil, da bi analogno bilo treba varovati tudi digitalna domovanja ljudi. »Vdor v računalnik ali stanovanje za nameščanje vohunskih naprav bi morali biti velikanski izjemi za pregon najtežjih kaznivih dejanj, ne pa za zadeve, ki se jih da z nekaj kreativnosti naprtiti prav vsakemu,« je povedal dr. Turk in dodal, da se lahko glede na predlagane vladne spremembe ZKP vohunski program na računalnik namesti zgolj na podlagi utemeljenega razloga za sum, da se nekdo pripravlja, da bo sprejel darilo ali zlorabil notranje informacije. »Gre za stvari, ki so v veliki meri prepuščene interpretaciji represivnega aparata,« je dejal ob tem in dodal, da »namesto da večamo represijo, bi bilo treba pogledati, kako so ustavni členi interpretirani v zakonodaji in kako interpretirajo digitalni svet.” Po njegovih besedah bi bilo treba vzpostaviti učinkovito varovanje in nadzor nad dostopom do podatkov v digitalnem svetu, pravice osumljenca pa bi bilo treba iz analognega prenesti v digitalni svet. Po besedah nekdanjega ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bi moral biti osumljenec tako kot pri preiskavi stanovanja biti prisoten tudi pri preiskavi njegovega digitalnega domovanja. »Zakon terja, da se uniči gradivo, ki s preiskavo nima zveze, podobno bi se moralo dogajati z digitalnim gradivom, a se to ne dogaja, nasprotno, kdo ve, če ti zasebni podatki ne najdejo poti v javnost, ali pa so predmet izsiljevanj,« je povedal dr. Turk. Ob tem je poudaril, da smo danes priča množičnemu kršenju zasebnosti v digitalno imetje posameznika, čeprav bi moral vdor v zasebnost biti dopusten le v nujnih primerih.

Dr. Žiga Turk je še ocenil, da bi spremembe slovenske zakonodaje morale upoštevati poziv nobelovcev in da bi bilo potrebno zaščititi del človekove osebnosti, ki presega njegovo fizično telo, in ki je digitalno. »Predlagane spremembe Zakona o kazenskem postopku večajo represijo in ustvarjajo vzdušje strahu in nezaupanja,« je bil jasen dr. Turk.

Ob tem je še dejal, da bo organizirani kriminal tudi pred orodji, ki jih predvideva ZKP, z lahkoto našel tehnične možnosti in se zavaroval pred temi spremembami. »Ob lahkotnosti, s katero sodišča dandanes dajo dovoljenje za vdor v digitalno zasebnost za vprašljiva kazniva dejanja, pa niso izključene skušnjave, da bodo nova določila uporabljena za špijoniranje za čisto navadnimi, dobronamernimi državljani,« je še povedal dr. Žiga Turk.

Nekdanji ustavni sodnik in predsednik Zbora za republiko dr. Lovro Šturm pa je spregovoril glede ustavne spornosti oziroma nedopustnosti predlaganih zakonodajnih sprememb. »Spisek primerov, v katerih lahko agenti države po tem zakonu, če bo sprejet kot je, vstopajo v stanovanje z namenom za namestitev prisluškovalne naprave na osebnem računalniku je tako širok, da zajema skorajda 2/3 kazenskega zakonika,« je povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Šturm.

Ob tem je spomnil, da je Ustavno sodišče že pred leti povedalo, da je morebitno nameščanje prisluškovalnih naprav v stanovanju dopustno le, če je treba zavarovati nekatere absolutne ustavne človekove pravice, kot so pravica do življenja in prepovedi mučenja. »Namestitev trojanskega konja v računalnik, ki je mnogo hujši ukrep kot namestitev prisluškovalne naprave, saj zajema celotno digitalno sestavino človeškega žitja, pa je omogočen pod mnogo lažjimi pogoji, kar je naravnost nepredstavljivo,« je ocenil dr. Šturm in dodal, da bi bilo treba uporabo takih ukrepov zelo restriktivno omejiti na ozek nabor morebitnih kaznivih dejanj.

Ob tem je še dejal, da so razlogi za sum za takšen ukrep premalo. »Podan bi moral biti najmanj utemeljen sum, s katerim se takoj začne kazenski postopek,« je dejal dr. Šturm in dodal, da bi vlada morala pripraviti podrobno poročilo o tem, kako so bili uporabljeni primeri namestitve prisluškovalnih naprav, za katera kazniva dejanja je šlo in koliko postopkov je bilo nato izvedenih. »Šele po takšni analizi bi lahko razmišljali, ali je mogoče pristopiti k tako drastičnim ukrepom, ki si jih je v nekdanjem nedemokratičnem sistemu privoščila UDBA, danes pa naj bi to opravili kar policisti,« je povedal dr. Šturm.

Predsednik Zbora za republiko je nato napovedal, da namerava Zbor v mesecu januarju pripraviti strokovno javno razpravo o predlaganih spremembah zakona, ki je ustavno sporen in nedopusten. Ob tem je pozval Državni zbor, da ustavi sprejem tega zakona, vlado pa pozval k umiku predloga zakona. Obenem se je dr. Šturm zavzel tudi za najširšo javni obravnavo. »Ta vlada je velikokrat govorila, da bo pri spremembah zakonov angažirala v največji možni meri civilno družbo in zanima me, ali so bili uporabniki osebnih računalnikov pozvani k sodelovanju, ali so sploh vedeli za te spremembe?« se je vprašal dr. Šturm. Nenazadnje je izrazil prepričanje, da je bila včerajšnja novinarska konferenca korak k temu, da se vlada strezni in da ne pripravlja več takšnih predlogov.

Zbor za republiko

Foto: Flickr