Zwei Professoren, Vaterland verloren*

48
Slovenska zastava
Foto: Aleš Čerin

Z univerzitetnimi profesorji na vodilnih položajih v politiki imamo pri nas obilo izkušenj. Saj mi ni treba naštevati vseh profesorjev, ki smo jih imeli na čelu ministrstev, kajne? Slovenci jih radi sprejmemo kot voditelje. Kar zdi se nam, da če zna človek lepo predavati, če zna peljati strokovno raziskavo skupaj s svojimi asistenti in študenti, če zna napisati članek za strokovno revijo, … bo znal pa tudi voditi in upravljati eno od ministrstev, ki tako in tako deluje samo od sebe.

No, roko na srce, saj pri sebi vemo in velikokrat imamo celo izkušnjo s faksa, da smo kakšnega profesorja zelo cenili kot strokovnjaka, predavati pa ni znal. In tudi obratno. Saj v sebi vemo, da biti strokovnjak na svojem področju je pač eno, znati podajati znanje je drugo, znati voditi je pa še nekaj povsem tretjega. A mi državljani tako radi iz profesorja naredimo “supermana”.

Res je tudi, da smo voditeljsko-upravljavsko funkcijo na državnem nivoju že povsem razvrednotili z raznimi »univerjavci«, ki so bili na čelu že skoraj vseh ministrstev. Občutek smo dobili, da je vodenje ministrstva (in po voditeljici Alenki Bratušek tudi vlade) pač nekaj česar se človek spotoma privadi. Samo, da zna kaj spodbudnega povedati.

Nemci imajo pa tale izrek: “Zwei Professoren, Vaterland verloren.”, kar dobesedno pomeni “Dva profesorja, izgubljena domovina.” To si razlagam, kot daj dva profesorja na vodilni mesti v državi in zapravila jo bosta.

Stranka Mira Cerarja

Pri nas smo volivci “zaljubljeni” v predsednike strank. Tako močno povezujemo stranko z njenim voditeljem, da nove stranke, ki se želijo prebiti v parlament, v svoje ime vključijo kar ime svojega voditelja. Zadnja stranka, ki smo jo dobili (če ni čez noč nastala še kakšna nova), je Stranka Mira Cerarja.

Imamo torej “brendnju” stranko, ki ji dober teden po ustanovitvi ankete kažejo zmago. Stranka je poimenovano po ravno prav mladem in priljubljenem profesorju prava, ki – kot pravijo – odlično predava, ki je dober pravni svetovalec (svetoval je med drugim Državnemu zboru), ki piše odlične kolumne, ki zna na televiziji tako lepo kaj pokomentirati, …. Ste opazili: predava, svetuje, piše, komentira? Sami glagoli, ki vključujejo »besedovanje«, ki še ni povezano z rezultati. Saj ne rečem, tudi govorjenje je pomembno, konec koncev – sam živim od besed – a za vodenje države, potrebujemo voditelja, ki se je že izkazal z rezultati. Še posebej v kriznih časih.

Nova stranka ima lepa programska načela v slogu “Združujemo neodvisne, strokovne, ugledne, delavne ter druge prizadevne in Sloveniji predane posameznice in posameznike. Zavzemamo se za državo blaginje, temelječo na sodelovanju, znanju in odgovornosti.”, lepe vrednote in temeljna politična izhodišča. S prav vsako besedo se strinjam. A kaj, ko celo v življenjepisu, razen splošne floskule (“Organizacijske in vodstvene sposobnosti je izkazal v različnih delovnih okoljih.”) nisem prebral prav nobene konkretne voditeljske funkcije, nobene besede o praktičnih izkušnjah vodenja.

Misel – beseda – dejanje

Takole gre: najprej je misel, nato beseda in tej sledi dejanje. Za nas predavatelje in svetovalce je pravzaprav dovolj, če znamo misli lepo zapakirati v besede, z uresničevanjem – torej udejanjanjem izgovorjenega – naj se ukvarjajo naše stranke, pa naj bodo to študenti, poslovni partnerji, bralci, poslušalci, gledalci. Mi pač prodajamo besede, in ko jih vržemo v prostor, je za nas stvar končana. In res je tako: za besede že dobimo plačilo.

Z banalnostjo udejanjanja naj se ukvarjajo drugi. Znanje je za nas “vedeti kako bi se to naredilo” ter to lepo in razumljivo povedati. Saj vemo, profesor od študenta na izpitu zahteva, da mu študent pove nazaj, kar mu je pred časom profesor povedal. Za nas svetovalce je torej dovolj, da stranka ve, kako bi se kaj izvedlo. Če se bo v resnici izvedlo, pa je problem stranke. To je pač naša profesorsko-svetovalska drža. Z umazanimi podrobnostmi mukotrpnih strategij spravljanja besed v dejanja, naj se ukvarjajo drugi. Če profesorji ali svetovalci nismo ravno voditelji v kakšni prostovoljni organizaciji (na primer pri gasilcih, skavtih, planinskemu društvu, …) se z vodenjem v praksi sploh ne srečamo .

Žal pa je tudi za nas slovenske volivce “znati lepo povedati” dovolj, da človeku zaupamo vodenje in upravljanje države, ki pa je tipično udejanjanje izgovorjenega. Vodenje in upravljanje bi morali povezati z dejanskimi rezultati, lepo merljivimi številčnimi kazalniki. Slovenski volivci tega ne zahtevamo (na primer od medijev), številk ne primerjamo, pač pa padamo na lepo izgovorjene besede. Doklej?

*Dva profesorja, izgubljena domovina.

Foto: Aleš Čerin

48 KOMENTARJI

  1. Vsaj malo je SLO narod napredoval v svoji zgodovini. Včasih so jih vodili ljudje z krvavimi rokami, danes jih vodijo profesorji s praznimi naslovi. Ovčke brez kožuha pred striženjem.

  2. Bistvo tega članka je moč strniti v en stavek: Miro Cerar ni “naš”, zato je neprimeren, da Sloveniji vlada. 🙂

    In še dodatek: Če bi bil “naš”, potem bi mu pa vse, zaradi česar ga sedaj kritiziramo, dejansko šteli v dobro. 🙂

    Pri ljudeh je najbolj zanimivo to, kako znajo same sebe slepiti. 🙂

    • Bistvo tega komentarja je moč strniti v en stavek: Miro Cerar je nov obraz, zato je naprimerno, da se o njem napiše kaj kritičnega.

      Takole vzvišeno zavijanje z očmi prav nič ne prispeva k trezni razpravi o tem ali onem kandidatu.

      Miro je tudi meni dokaj simpatičen kot lik, kot oseba. Ampak to še ne pomeni, da je sposoben politik in tisti novi obraz, ki je sposoben Slovenijo pripeljat iz krize (kot ga očitno dojema lep procent volilcev). Po tragikomičnem vzponu in padcu PS, še bolj pa Virnta imamo volilci po mojem ne le pravico,ampak dolžnost, da politike izbiramo bolj previdno in ne le po tem, kdo zna napisat lepšo Pravljico o uspešni Sloveniji za program.

      • kritika je vedno dobrodošla, vendar pa predvsem takrat, ko je 1. dobronamerna, 2. uravnotežena in 3. nepristranska. 🙂

        bistvo mojega komentarja pa je bilo veliko bolj preprosto: na dvojnih merili se ne ustvarja kredibilnosti. 🙂

        (ne)sposobnost mira cerarja kot politika se bo pa pokazala šele takrat, ko bo kot politik dobil priložnost. 🙂 poskusi vnaprejšnje diskvilifikacije na osnovi izhodišč, ki bi bi jih verjetno ta isti avtor v kakšnem drugem primeru dejansko izpostavljal kot prednost, pač jasno kažejo, kam pes taco moli. 🙂

        ob tem se je pa treba vprašat predvsem to, da če so razmere v državi danes res tako katastrofalno slabe, kdo je potem za to najbolj odgovoren? 🙂 ja, verjetno ravno tisti politiki, ki politiko oblikujejo vse od osamosvojitve dalje. 🙂 tako da ali gre pri cerarju za “pravljico” ali ne, lahko le domnevamo, pri nekaterih drugih politikih je pa to že 20 let ali več jasno, pa očitno s tem večina volivcev, vsaj do sedaj, ni imela težav. 🙂 tako da spravljati se na cerarja z domnevami, kako da itak ni sposoben in je dober samo za flancat, hkrati pa podpirati politiko, ki svojo nesposobnost nedvoumno dokazuje že 20 let, po moje ni vredno niti zdrave kmečke pameti, kaj šele kaj drugega. 🙂

        skratka, dajmo v javni diskurz vnesti več pameti ter odprtosti in manj predsodkov ter ideologije. 🙂

        • Ja kdo pa oblikuje politiko od osmosvojitve naprej,pa še dosti prej??.
          Prijatelj !In kdo je boter ustanavljanju novih strank.Isti,že davno pred osamosvojitvijo na oblasti.
          In ne podtikaj,da je recimo bil Janša 4.leta na oblasti,pa bi lahko kaj spremenil.Že pri odličnih rezultatih takrat (27% dvig plače,50 000 zmanjšanje brezposelnost,so bili na ulicah sindikati.Pridružil se jim je pa Tuerek,Potrč,Potrata .Rjavec ,Cvikel,Župevčeva.
          Imej pamet in ne zopet vsegliharstvoo.

          • ja, če že v osnovi debato omejiš na ideološki nivo (torej, janša je nedotakljiv, ker je janša 🙂 ), potem je taka debata nesmiselna. 🙂

            in tu ne gre zgolj za to, kdo je imel dejansko oblast v smislu vladanja, ampak se gre za politični prostor kot tak, ki ga pač oblikujejo tako vladajočr stranke kot tudi opozicija.

            tako da sam ne vidim smisla v tem, da se sedaj razpravlja o tem, kdo je bolj kriv, če je pač jasno, da so krivi vsi. seveda eni bolj, drugi manj, glede na možnosti povzročanja državi škodo, ki so jo imeli. 🙂

            glede zaslug janše pa samo to: leto 2004. že tarkat se ve, da so reforme nujnost. janša jih ni izpeljal, ker se je bal za volilne glasove. obdobje boruta pahora. janša in njegova SDS s pomočjo sindikatov zruši vse reformne poskuse boruta pahorja. posledica? izgubljenih 10 let. 🙂 kriza ni od danes, kriza je ravno posledica teh 10 let zamude pri uveljavljanju reform.

            skratka, nepristranskost in kritična distanca do ideološke delitve na levo in desno nimata nobene zveze z vsegliharstvom. 🙂

          • Itak, da ne vidiš smisla v debati, kdo je bolj kriv. Ker je jasno, kdo je bolj kriv.

            Krivi so v glavnem levaki, ker so imeli večino časa oblast v svojih rokah.

            Kapital pa ves čas, pa sindikati so tudi njihovi, pa mediji tudi.

          • In potem je Janša kriv, da ni izpeljal edinih dobrih predlaganih reform, ki si jim celo sam nasprotoval.

            Kljub temu, da ste z vsemi štirimi rušili reforme, nočete prevzeti odgovornosti za neizvedbo, ampak je itak po defaultu kriv Janša.

          • Kritična distanca nima veze s tabo, saj si obremenjen z antijanšizmom.

            Zate je važno le, da je vsega kriv Janša in da braniš levake.

            Za neizvedbo reform nosite na prvem mestu krivdo tisti, ki ste pod Janševo vlado protestirali proti reformam.

            Pahorjeve reforme pa so bile itak preblage.

    • Morda bi bil primeren drug pregovor, slovenski: osel gre samo enkrat na led. In če pogledamo zgodovino slovenskih levih strank, ki se pred vsakimi volitvami pojavijo iz nič in poberejo večino (predvsem levih) glasov, smo slovenci precej bolj neumni od osla.

      • pregovor je povsem ustrezen, njegova uporaba po povsem zgrešena. ker poglej, krivci za stanje, ki vlada danes v sloveniji na političnem in splošno družbenem področju so lahko le tisti, ki so tako politiko tako ali drugače ustvarjali. večina teh je pa že 20 let enih in istih, še posebej v smislu strank, kar pomeni, da 20 let, vsakih 4 leta (ali manj) znova smo ljudje, z razliko od oslov, vedno znova šli na led. 🙂 morda je pa vendarle nastopil čas, da pač glede tega kaj spremenimo in se tokrat hoji po ledu vsaj malo izognemo. 🙂

      • Možno je dvoje:
        a) ali Slovenci nismo “osli” – ker se nam “led” stalno dogaja (smo bolj sorodni pingvinom???)
        b) ali smo prepričani (oz. nas uspe prepričati), da led ni led, ampak “mleko in med”.

    • če bi hoteli utemeljiti vašo sodbo, bi morali pokazati vsaj, kje je avtor nekritično hvalil preipadnike “svoje” opcije

      • ni treba it tako daleč. gre se za to, da je mogoče cerarja, na osnovi povsem istih izhodišč in z zgolj druge perspektive oceniti ravno diametralno nasprotno, torej pozitivno. in to počnejo pač npr. tisti, ki ga podpirajo. 🙂

        skratka, stvari, ki jih tu avtor vrednoti negativno, jih nekdo drugi vrednoti pozitivno. 🙂 iz tega pa sledi ravno to, da so očitno take sodbe nepristranske in to v obeh primerih. torej, verjetno ni naključje, da je cerar zagotovo umeščen na politično levico, avtor članka pa je zagotovo bolj nagnjen v desno. 🙂 in potem ko to sešteješ, ti je lahko poanta članka seveda veliko bolj jasna. 🙂

        vprašanje se torej postavi, ali bi se ta ta isti avtor enako lotil ocenjevati cerarja, če bi npr. ta bil kandidat politične opcije, ki ji sam pripada. 🙂

        • Vsaka medalja ima dve plati. Torej: en pogled na Cerarjev obraz imamo iz javnih medijev. Kje lahko dobimo drugi del?
          Kot volilci imamo pravico do čimbolj celovite informiranosti. Ne morem slepo verjeti kandidatu, ki ga prikazujejo kot naj-naj in oh-in-sploh… Eden je bil popoln, pa so ga križali in zavrgli. Menda ne privoščite g. Cerarju, da ga doleti kaj podobnega?

          (Opravičujem se za moj komentar: odgovora ne pričakujem, ker dolgih odgovorov ne berem – in vas lepo pozdravljam.)

          • informacija je nekaj, kar je v osnovi objektivno in nepristransko. 🙂 tu ne gre za informacijo, ampak interpretacijo. 🙂 interpretacija je pa v osnovi subjektivna in velikokrat pristranska. 🙂

            upam, da nisem bil predolg. 🙂

  3. Cerar, je druga Bratuškova. Profesor kardeljanskega prava. Še z besedo ni namignil kaj bi rad da bi bilo drugače. Poltična korektnost na kubik. Ko bo treba kaj storiti pa bo vprašal Kučana. Brez dvoma.

  4. V stranko MSC vstopa še en profesor Milan Brglez z FDV-ja , ki je vodil postopek preverjanja magisterija Alenka Bratušek. Milan Brglez pravi, da vstopa v stranko, ker je želi spremembe v državi. Natanko pred letom dni je imel tudi sam možnost, da prispeva k dvigu kvalitete, ločevanja originala od plagiata, pa je pokazal, da tega preprosto ni sposoben.

    • Spraševal sem se, če morda razne javnomnenjske raziskave in ankete (kot Delova pred nekaj dnevi) pomembno vplivajo na to, da se razni politični oportunisti ad hoc odločijo in se pridružijo stranki, ki ima trenutno največjo možnost zmage. Me zanima, če bi bil Brglez tudi tako zagret za Cerarja, če bi mu v raziskavah kazalo slabše.

      • Če sem prav prebral, je Brglez soustanovitelj. Ni mi jasno, kako si profesorji, kaj bi premogli zadovoljiv nivo logičnega sklepanja, ne razumejo, da se spremene začnejo pri sebi in to ne šele danes, vsaj pred letom dni bi lahko Brglez bil pred to dilemo, če ni bil, je tole danes prazno govoričenje. Oni bi spreminjali, pri tem, da sploh ne razumejo, kaj je sprememba !!!

  5. Aleš, zelo dobro si napisal. Z leti postajaš ostrejši in jasnejši, ni ti treba biti za vsako ceno prijazen in “strpen”.

    To geslo sem že slišal, ampak notri ni bilo Vaterland, ampak Staat, kar je še en znak revolucionarne cenzoru v Sloveniji.

    Glavna stvar razlikovanja je v tem, kdo je lahko dober operativec in kakšne izkušnje ima. Sicer voditi zbirokratizirano Slovenijo je velik problem še za tako uspešnega internacionalnega managerja, ker bi ga tukaj samoupravne mafijske skupine ves čas rušile, mu podtikale, ga proceduralno ovirale, tožile …

    Cerar je tudi meni na zunaj čisto simpatičen fantič. Zelo se trdui, da ne bi bil jasen, določen – zato je prijazen, posladkan, splošen, birokratko previden, uradniško priliznjen. O bistvenih problemih se sploh ne zjasni. Kampanija bi morala potekati glede na ukrepe predlagane iz Evrope. Populistični socialisti ne bodo nič povedali o reševanju, temveč bodo kritizirali €vropo. Zadnjič je nekdo dal gor takle socialističen program na FB in so mu vsi socialisti pritrjevali. Na koncu pa je povedal, da ga je prevedel od Marie Le Pen, ki je socialistom Hollanda ukradla s populističnim in nacinalističnim socializmom večino glasov. Tako kot je Haider kradel glasove SDP in ne OVP. Seveda pri nas vse te skrajneže, ki niso internacional socialistični ( Die Linke, Siriza) tiščijo na skrajno desnico, da demonizirajo desnico. S socializmom!

    Cerar, Šoltes, Bratuškova, Pahor, Lukšič, Židan – ne morem se znebiti, da imajo volilno bazo v socialističnih malomeščanih, ki ne razlikujejo, ampak kupijo vsakega, ki bi lahko bil močnejši od JJ. Bi se volilna norija umirila, če bi JJ odstopil iz SDS predsedstva? Bi potem “levica” sploh znala postati konstruktivna levica? Ker pri “levici” gre ves čas samo za ohranjanje nagrabljenih in egositično pohlepnih interesov oblasti in fevdalnega kapitala: vse te slamnate populistično vritolizne socialistične svetoboljne stranke tresejo svojim naivnim in neumnih voilvcem koruzu pred kljun in jih bodo že tisočič peljale žejne čez vodo, ker jim je glavna prioriteta:
    1. ohraniti ali konzervirati kanale pretoka milijonov € iz davkoplačevalske malhe v mafijske žepe 3 velikih mafijcev: IZ, PK in JZ ( ” rdeča mafija”), lepše “interesne skupine”
    2. ohranjati razredno družbo: upokojence, subvencionirane podjetnike, subvencionirane kmete, obrtnike, podkupljene delavce v državnih firmah, sindikate, javni sektor, birokracijo, preko 100.000 sinekur v Sloveniji!
    3. Hkrati pa izigravati posojilodajalce in Evropo kolikor daleč gre

    • ni bilo Vaterland, ampak Staat,
      ================
      Ja, to se precej bolje sliši. Mene tudi sprovocira, ko se vse mora skrivenčit da izgubi prvotni namen. Pa če je še tako nepomembno. Vsaj meni je včasih videt, a zgleda da že vedo zakaj. Od strgalnikov za vinjete, čeprav na vinjeti piše da gre dol z mokro krpo, do kurentov, ki preganjajo zimo, “bedaki”. Vse se mora v Sloveniji najprej pokvarit, potem uporabit. Prava komunistična meka tale naša Slovenija.
      Še vedno čakam da se SAZU javno odreče Kardelja kot filozofa in intelektualca.

  6. zdi se, da članek svetuje, da politikov ne smemo ceniti le po besedah.
    torej svetuje še – kaj?

    tudi sam bi hitro dejal – štejejo dejanja!

    no in kako lahko izmerimo dejanja recimo drnovška, bajuka, ropa, janše, pahorja, če privzamemo, da so oni odgovorni za vse, kar smo imeli zadnja desetletja (kar je hrabra predpostavka, a se zdi, da godi obema stranema – eni namreč govore o ’20 na 45 podlage’, drugi o tem, kako je janša povzročil slabe krediti v 2004-08)?

    lahko bi recimo spremljali proračun in indexe iz leta v leto. a že iz občinske ravni vem, da proračun ni zelo transparentna reč in indexi slab lakmus (postavke se lahko tudi po željah ukinjajo, združujejo, uvajajo – da se prikaže npr. dvig sredstev za to in ono).

    lahko bi (drug extrem) spremljali tisto, kar nam mediji povedo o vladanju neke vlade. potrebovali bi še mnogo boljše časnike kot je ta, da bi iz tega lahko kaj zanesljivega ocenili (od dogajanja prek novinarja do volilca je mnogo telefončkov).

    torej imamo, kar imamo – večinoma se državljan nekoč odloči za nabor ljudi, ki jim precej brezpogojno zaupa in jim sledi, podobno kot znamki hlebca v šparu.
    \
    vem iz zadnjih dni, ko me je žlahta precejkrat spraševala, ali naj bodo za ivana ali ljudmilo (pa ni šlo za ‘slovenko leta’, ampak pač za nek zakon).
    /

    • Zanimivo. Tukaj se postavlja vprašanje, kako naj nek povprečen volivec sploh ve, kaj je dobro in kateri od politikov deluje v skladu z njegovimi nazori.

      Povprečen volivec sploh ni sposoben, niti nima časa niti volje, da bi analiziral vse informacije, ki prihajajo iz politike. Poleg tega pa je pogosto enostransko informiran in hitro naseda tistemu piaru, ki je zavit v najlepši celofan.

      Ljudje čutijo, da je tako, zato pač ne gredo na volitve. Zaradi prevelike zmede. Individualizirani, razdrobljeni posamezniki so lahek plen za kogarkoli.

      Zanimiv mi je zadnji stavek, v katerem vidim možnost rešiteve naše demokracije: “… me je žlahta precejkrat spraševala …”. V neki mikroskupnosti se je torej zgodilo, da so povprečni volivci med svojo sredo opazili nekoga, ki mu zaupajo in za katerega vedo, da je s politiko dobro seznanjen. In so ga vprašali za nasvet…

      • lahko pa, da me ne bodo ravno često vpraševali;)

        kajti po kakšne pol ure, ko smo šli čez spremembe in sem povedal, kakšna je okvirno intepretacija teh sprememb pri enih in drugih, so še vedno vprašali – kaj zdaj, naj bomo za ali proti? ;))

        ker se mi zdi takšno vpraševanje povsem skregano z demokracijo (kjer se mora vsakdo znati sam opredelit do česarkoli, kar ga vprašujejo), nanj ne odgovarjam, zato so me pač vprašali, kako bom glasoval jaz, kar pa sem seveda povedal…

        kaj takšnim ljudem svetuje pisec članka? česa poleg besed naj se oprimejo?

    • Še en izrek, se mi zdi da iz Balkan ekspres – “Za nas, pametne ljude, rat uopšte ne postoji!”

      Če bi bili samo politiki krivi za nastalo situacijo, a ne bi bilo super? Najdemo poštenega politika in je zadeva rešena. Žal ne gre samo za njih, kot dobro vemo. Gre za odnos do javnega – kar je moje, je moje, kar je tvoje, je javno, kar je javno pa je spet moje. Koliko ljudi se tako obnaša? Koliko davkov smo utajili tudi mi, navadni smrtniki? Če se le da! Kolikokrat smo klicali znance, če je bilo treba preskočit vrsto pri zdravniku ali na uradu? Niso samo politiki! Sicer pa, kaj ni noro, da gledamo na politike kot naše rešitelje ali pa uničevalce?

  7. Pahorjevo vodenje (FDV) je bila čista polomija. Bratuškino vodenje še večja polomija šivilje z narejenimi financami na FDV!!!.

    Zadnjič sem ujel številko, da je Mercator zadolžen za 6x vrednosti, kar je večinoma “delo” “najboljšega managarja v državi, nje”.

    Virantova zapuščina je ena sama katastrofa. Nič drugega kot pesek v oči in grabljenje državnih plač in privilegijev pa ne pričakujem od Šoltesa in Cerarja. Pri Židanu pa gre za SD, ki pa je tako kot LDS najbolj povezana z ropanjem in molzenjem državnih kolhozov, saj so ti privilegiranci njena najmočnejša volilna baza, ki sodeluje pri komunističnem ( mafija + birokrati + vladajoči razred aparthaida) ropanju Slovenije.

    • hm.

      zdi se mi, da ste delno odgovarjali meni, pa nadaljujem. ošvrknete vse razen bajuka in janše (rop je bil itak mala nameščena riba;)

      večinoma jih označite kot fdv-nesposobne, se pravi bistven pri nesposobnosti je fdv.
      vendar (saj veste kaj bom rekel;) – kateri fax je naredil janša?

      kar sem skušal povedat je, da ni tako preprosto izmerit politične učinkovitosti. tudi v moji (pod)zavesti je, da je janša bolj učinkovit od bratuškove in meni je pomembno, da si pridem na jasno, zakaj tako mislim.
      jaz sem pač navajen, da svoja mnenja o konkretnih stvareh in ljudeh preverjam (načela, seveda preverjam redkeje;)

  8. Dragi,faranke in farani, tovgarišice in tovariši!

    Pokorno javljam, da sta relativnost in sprememba edini stalnici našega šentflorijanskega življenja!

    Menim, da znanje omogoča napredek.Čim več ga je, znanja torej, bolj hitro in naprednejše je razvijanje.

    Veliko znanja prileti z inteligentnostjo, še več z marljivim delom in z vztrajnostjo.Še največ največjih odkritij se je zgodilo po velikem delu in naprezanjih na enostaven način in z enostavnimi postopki in včasih povsem slučajno, nepričakovano.

    Škoda je pa, da znanje premnogi uporabijo v družbi, ki to dovoli, na neproduktivne in nekoristne načine brez vsakih
    koristnih rezultatov.
    Imamtudi življensko izkušnjo, ko je 6 od 24 v razredu diplomiralo, ostali so ostali pri srednji izobrazbi.
    Od šesterice diplomiranih niti eden ni dosegel pomembnih,
    prej podpovprečne rezultate v poslih in v družbi.Šlepali so se na raznih upravnih, dva celo na udbaških funkcijah.
    Od srednješolcev pa so z trudom nastali kar pomembni in ustvarjalni ljudje z zavidljivimi poslovnimi ali družbenimi uspehi.
    Profesorje iz sestavka enačim z našo šesterico govorno zelo sposobnih nesposobnežev.
    Strinjam se tudi z nemškim citatom, frazo, ki drži kot pribito.

  9. ..Franjo Tuđman je nekoč zanimivo take politike in tako politiko označil z ” stoka sitnog zuba..”..torej drobnica, perjad…

    ..ali po domače..brez državniške širine in dometov…kajti predsednik vlade je tudi državnik..

    • če prav sklepam, menite, da je bil franjo tuđman ‘državnik’.

      ker je ‘državnik’ nek še relativno frišen pojem, ki se ga rado pripenja raznim ljudem in ti takoj pomenijo nekaj več (iz istega legla kot npr. ‘skupina uglednih slovencev’), me zanima, kdo so za vas državniki in po kateri odliki mednje sodi ta gospod?

      • ..pokojni Franček še najbolj po tem, da je napravil državo…in to v zelo neugodnih razmerah in dobil vojno za njo..

        ..si me pa spomnil, na nekaj zanimivega ob tem, ko je povedal nekoč..da se je moral obkrožiti tudi s raznovrstno sodrgo, ko je ustvarjal državo..

  10. Oprostite, dragi sopotniki, pozabu sem eno kunštno zadevo!

    V mojem prejšnjem sestavčku sem izpustil omeniti strašno pomembno Čustveno inteligenco.
    Frdamano pomembna sestavina našega čudovitega življenja v pokardeljanski svetohlinskokomunistični dobi 70 let JBTSFRJ.
    Čustvena inteligenca je, po mojem vrlem prepričanju krasna zadeva, ki ne rata, če ni veliko truda, veliko dobote, milosti, ponižnosti, veliko mozgovnega dela in trde klenosti ter zvestobe vrednotam stare in nove Zaveze.

    In, seveda, pri t.im.”profesorjih” čustvene inteligence nikakor ne morejo izmeriti z nobeno znano napravo.
    To verjamem.

    Pokorno javljam, da je to krasna stvar!
    Lepo se imejte in vse dobro!

  11. G.Pavel, dobro si povedou!

    Analiza & mnenje o referenčnih homo sapiensis, ki so preživeli hudimanov študij(e) na slovenistanski FDV, kovnici in kalilnici “naših” dipl.opranoglavcev, je kratka in udarno pravilna.

    Zato pravim: “Z prvoklasnimi lenuhi& hlapci, za Slovenistan, z glavo naravnost in neomajno z vso silo butat v rdečo škalo!”
    Za Kučana & kamarilo tatov do mrkega dna!

  12. Jože Pučnik je bil l. 1990 tudi zgolj profesor, brez nobenih “praktičnih izkušenj vodenja”
    Janša še profesor ni bil, zgolj publicist in mikro podjetnik

    • Položaj na začetku demokracije je drugačen kot 24 let kasneje. Poleg tega so v Cerarjevi stranki med vidnimi ljudmi skoraj izključno profesorji.

      • in vsi z Univerze Edvarda Kardelja.
        Zanimivo da ne najdem nobenega, ki bi ga motil ta naziv univerze tako kot mene. Kot da je to nekaj normalnega…

          • Res je. To pa je tudi vse. Ime so umaknili, kot da je šlo samo za ime, kot da je ta naziv bil slučajen. Z akademsko avtoriteto, s profesorsko avtoriteto so poučevali iz kardeljevih izbranih del! So se kdaj opravičili za to zlorabo študentom?

    • Ne boš verjel kake izkušnje iz vodenja dobiš po 9.letih resta.
      Enako ,če si dosegel čin kaplarja.
      Pa to resno mislim.

  13. Levica je pogruntala, da levaki volijo lepe obraze, za kaj več je pa zanje preveliko intelektualno breme.

    Nove stranke nimajo nič od programa, v njih so stari obrazi z leve.

    In tako jim ratuje. Dajo lepega voditelja stranke, ki hoče biti vsem všečen, pa volijo.

    Ko pa pridejo v parlament in morda še zmagajo, pa se srečajo z realnostjo. Kot Bratuškova.

    In to bo tako, dokler bodo levaki volili le svoje in iskali le nove obraze.

  14. No kolikor zadnje čase berem Finance, v Sloveniji stare iste težave ostajajo.
    Če ljudje mislijo, da bo g. Cerar s svojim nekonfliktnim in pasivnim pristopom lahko kar zanikal obveznosti Slovenije, ki jih le-ta ima za uravnoteženje proračuna, povrnitev dolgov itd. – se motijo. Mislim, da se tu kaže predvsem naivnost volivnega telesa; voliti lepo govorečega politika in si tako delati utvaro, da spremembe niso potrebne.

  15. Pokorno javljam, da je Slovenija definitivno normalen primer
    dolgotrajnega in bedastega upiranja spremembam na vseh nivojih inj v vseh smereh upravljanja in delovanja družbe.

    Upiranje spremembam omogoča lažen KOMFORT.
    Lažno ugodje je strup.

    Polilegalni strici iz ozadja s svojimi otroci in somišljeniki v ospredju fantastično izkoriščajo slovensko
    vztrajanje v lažnem komfortu, ki v kombinaciji z perfidno maralno in denarno velekorupcijo rezultira totalni drek v katerega so kučanisti pahnili Slovenijo!

Comments are closed.