Zurnal24.si: Janša se za zdaj vrača med poslance

1

Dober mesec potem, ko so poslanci državnega zbora (DZ) izglasovali, da se poslanskemu kolegu, šefu Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezu Janši vzame poslansko službo, se je ta že vrnil v staro pisarno.

“Pričakujem, da bo vladna koalicija sedaj vzela v obravnavo resne probleme, ki jih ima ta država in da se bo nehala ukvarjati predvsem z mano, opozicijo in SDS. Odločba, tako kot je napisana, namreč meri celo na to, da se bo razveljavilo del zakona o poslancih, kjer ni predvidenega ustreznega, ali pa zadostnega, po mojem mnenju ni nikakršnega pravnega varstva proti takšnim zlorabam kot se je zgodilo z odvzemom mandata preko glasovanja 58 poslancev,” ob tem poudarja Janša.

Za zdaj se vrača

Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so potrdili, da so v obravnavo sprejeli pritožbo Janeza Janše na ugotovitev DZ, da mu je prenehal poslanski mandat. Do končne odločitve pa je zadržalo sklep o prenehanju mandata. Tako se predsednik največje opozicijske stranke SDS Janša za zdaj vrača v poslanske klopi.

V obrazložitvi so ustavni sodniki najprej posredno pojasnili, zakaj Janše s pritožbo niso napotili na upravno sodišče. Kot so zapisali, sklep o prenehanju mandata, ki ga je poslanec dobil na volitvah, pomeni hud poseg v pasivno volilno pravico, zato mora biti zoper sklep na voljo hitro in učinkovito pravno sredstvo.

Tega pa po mnenju ustavnih sodnikov upravni spor ne omogoča, saj ni prilagojen reševanju takšnih postopkov. V upravnem sporu namreč sodišča odločajo na več stopnjah (upravno, vrhovno, na koncu pa še ustavno), krajši procesni roki pa pri tem niso predvideni.

Če pravno sredstvo ni učinkovito, je to po mnenju ustavnih sodnikov tako, kot da ne obstaja, zato je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi. Pri tem so napovedali, da bodo zakon o poslancih presojali zlasti z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi s pasivno volilno pravico. Že zdaj pa ugotavljajo, da zakon posebnega sodnega varstva ne ureja. To mora biti po navedbah ustavnih sodnikov tudi sicer širše, kot ga zagotavlja postopek z ustavno pritožbo.

Sklep, da ustavno sodišče začasno zadrži sklep DZ o prenehanju mandata, pa so ustavni sodniki sprejeli, ker bi lahko neizvajanje funkcije, če bi se pozneje izkazalo, da je pritožba upravičena, za Janšo pomenilo težko popravljivo posledico.

Točko sklepa, da ustavno sodišče zadevo sprejeme v obravnavo, je podprlo sedem ustavnih sodnikov, proti pa sta bili dve ustavni sodnici. Za točki sklepa, da ustavno sodišče do končne vsebinske odločitve zadrži izvajanje sklepa DZ o prenehanju mandata in da takšna odločitev začne učinkovati z dnem vročitve sklepa DZ in Državni volilni komisiji, je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti pa so bili štirje. Točko sklepa, da ustavno sodišče začne postopek za oceno ustavnosti zakona o poslancih, pa je podprlo sedem ustavnih sodnikov, eden je bil proti.

Kot piše v dokumentih sodišča, je sodnica Jadranka Sovdat je bila tako med drugim sploh proti sprejemu pritožbe v postopek, medtem ko je Etelka Korpič Horvatov v ločenem mnenju nasprotuje sklepu o zadržanju izvršitve DZ, po katerem so ugotovili, da je Janšev mandat ničen.

Delno odklonilno ločeno mnenje je sicer podal tudi Jan Zobec, ki nasprotuje začetku postopka za oceno ustavnosti Zakona o poslancih, kot je sicer zapisano v 4. točki sklepa Ustavnega sodišča.

Več in nadaljevanje: Zurnal24.si

1 komentar

  1. Ustavno sodišče je očitno tudi upoštevalo, da ima v reševanju Janševo ustavno pritožbo zoper kazensko sodbo, ki je protiustavna zaradi kršitev človekovih pravic.

    Zato bi bilo prav, da o njej čimprej odloči.

Comments are closed.