O tisoč evrov povprečne pokojnine ni ne duha ne sluha

O 1.000 evrov povprečne pokojnine, ki jo je obljubljal Karl Erjavec, ni ne duha ne sluha.
O 1.000 evrov povprečne pokojnine, ki jo je obljubljal Karl Erjavec, ni ne duha ne sluha.

Pokojnine, ki so nižje od 1.000 evrov, prejema 87,4 % upravičencev. Četrtina upokojencev prejema pokojnine, ki so nižje 500 evrov. Več kot kot četrtina upokojencev pa prejema nezaslužene pokojnine.

Slovenski upokojenci živijo vse slabše. Povedno je, da je razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno plačo še leta 2008 znašalo 67,1 %, letos samo še 56,9 %. Povprečna starostna pokojnina, ki znaša 622 evrov, komaj zadošča za preživetje. A še te ne užije marsikateri med 615.681 upokojenci.

26,4 % jih na primer prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Nižjo od 1.000 evrov prejema 87,4 % upravičencev.  Samo 3,5 % upravičencev prejema pokojnino nad 1.500 evrov . Osuplja podatek, da se je v desetletju 2008-2018 število upokojencev povečalo s 527.933 na 615.681 oziroma za 16,6 %. V istem obdobju se je delež pokojninskih izdatkov v BDP zvišal samo za 0,3 odstotne točke, tj. z 9,7 %. na 10,0. Breme staranja prebivalstva je s slabšanjem gmotnega položaja prevaljeno v glavnem kar na upokojence.

V mandatu Cerarjeve vlade 2014-2017, ki je bilo zaznamovano z okrevanjem gospodarstva in povprečno letno rastjo BDP 3,4 %, je znašala povprečna letna rast pokojnin samo 0,17 %. Kje so časi prve Janševe vlade 2004-2008, ko so pokojnine rasle po povprečni letni stopnji rasti 5,5 %! Letos so se sicer pokojnine februarja uskladile za 2,2 %. Pred volitvami se bodo še za 1,1 %, a to ne spremeni moje ocene. Beda od bede. Ne nazadnje je povprečna pokojnina samo 6 evrov višja od meje revščine. Ta je za samsko osebo postavljena pri 616 evrih. O 1.000 evrov visoki povprečni pokojnini, ki jo je obljubljal Karl Erjavec, ni ne duha ne sluha.

Več kot kot četrtina upokojencev prejema nezaslužene pokojnine

Si pa Vlada RS, v nasprotju s skrbjo za upokojene slehernike, zelo prizadeva za vnovično uvedbo izjemnih pokojnin za »zaslužne« športnike, znanstvenike, umetnike. Gre za kategorije t. i. pokojninskih zastonjkarjev. Ti bodisi niso plačevali prispevkov ali pa njihovi vplačani prispevki ne zadoščajo njihovemu »stanu« in »zaslugam« primerne pokojnine. Izjemne pokojnine so se podeljevale do leta 2008. Ta čas jih uživa 226 »zaslužnih«, katerih pokojnine znašajo med 75 in l00 % najvišje pokojninske osnove. Ta je decembra 2017 znašala 3.188,6 evra. Skratka, medtem ko povprečni upokojenci životarijo, bi vlada Mira Cerarja, kljub negativnemu mnenju računskega sodišča iz leta 2010, želela znova podeljevati izjemne pokojnine privilegiranim zastonjkarjem.

Nenameravana posledica prizadevanj po vnovičnem podeljevanju izjemnih pokojnin je, da se spet odpira vprašanje onesnaženosti našega pokojninskega sistema z izdatki, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Tu mislim na problem 232. člena ZPIZ-1 in 161. člena ZPIZ-2. Gre za 48 kategorij »pokojnin«, od izjemnih, borčevskih, kučanovskih, poslanskih, administrativnih, pokojnin JLA in SDV itd., ki niso osnovane na vplačanih prispevkih oziroma prispevki niso bili plačani slovenskemu izvajalcu pokojninskega zavarovanja. Prejemnikov le-teh je bilo v letu 2017 171.924, za kar je ZPIZ namenil 209 milijonov evrov.

Stanje, ko 27,9 % upokojencev prejema nezaslužene pokojnine, je nevzdržno, tako z makroekonomskega vidika kot z vidika pravičnosti. Ustvarja razmere za znotrajgeneracijski kot tudi medgeneracijski konflikt. Prav večina upokojencev, ki si je z vplačevanjem prispevkov pošteno prislužila svoje pokojnine, bi poleg mladih morala postati najglasnejše telo, ki bi zagovarjalo odpravo pokojninskih privilegijev. Ne nazadnje so sami žrtve zastonjkarjev, saj bi bile njihove pokojnine lahko višje. Po mojih izračunih je ceteris paribus v letu 2017 zaradi zastonjkarjev povprečna starostna pokojnina mesečno nižja za kar 32 evrov.

Kdor ni bil pokojninsko zavarovan, naj ne prejema pokojnine!

Ena večjih težav v razpravi o pokojninski problematiki je nerazumevanje pojma pokojnina. Ta je razumljena kot socialna kategorija, kot miloščina, ki jo iz svoje dobrohotnosti kot transfer izplačuje država. Zmota. Pokojnina, utemeljena na vplačanih prispevkih, je obligacijsko razmerje. Vplačani prispevki aktivne generacije predstavljajo implicitni dolg države, pokojnina, utemeljena na plačanih prispevkih, pa pravica, ki si zasluži najvišje pravno varstvo.

Pokojninski sistem, namesto podtikanja novih kukavičjih jajc, potrebuje očiščenje. ZPIZ je treba vrniti k izvorni vlogi, ki naj bi bila, upoštevaje naziv, institucija, zadolžena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vrnitev k zavarovalniškim načelom pa lahko poteka samo s krepitvijo povezave med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami ter z izločitvijo nepokojninskih izdatkov. Z očiščenjem bi povečali transparentnost ZPIZ in omogočili, da kategorije izdatkov, ki po svoji naravi niso pokojninski, postanejo predmet politično-ekonomske presoje njihove upravičenosti, ne da bi ogrožali upokojence z legitimnimi upravičenji. Kdor ni bil pokojninsko zavarovan, naj ne prejema pokojnine!

Vir: Brščič, Bernard: Izjemne pokojnine, pokojninsko parazitstvo, Demokracija 15/XXIII/12. april