Zoran Milivojević je zdravnik in eden najuspešnih psihoterapevtov v Evropi in svetu. Ima preko 35 let prakse v individualni, partnerski in skupinski psihoterapiji. Veliko izkušenj ima kot supervizor psihoterapevtov, vzgojiteljev in mediatorjev. Doma je iz Novega sada in poučuje na Sigmund Freud University na Dunaju. Vodi tudi svojo šolo poučevanja transakcijske analize (TA), ene izmed številnih modalitet psihoterapije.
Napisal je učbenik Čustva (Emocije), ker so znanstvene teorije o čustvih šibke ali nekonsistentne in obratno sorazmerne s pomenom čustev v osebni rasti, partnerstvu, v podjetju in družbi nasploh. V knjigi strokovno, poglobljeno, logično in preprosto obdela vsa čustva, ki niso ne pozitivna in ne negativna, ampak so prijetna in neprijetna in nam sporočajo določene notranje vsebine in notranje dinamike. Knjiga je primerna za psihoterapevte, psihologe, učitelje, vzgojitelje, voditelje ljudi in navsezadnje za običajnega človeka, ki določenih čustev ne zmore doživljati ali izražati. Ali pa ima z njihovo premočjo in pogostim ponavljanjem čustev osebne težave in težave v odnosih.
V knjigi Formule ljubezni je popisal številne sodobne predsodke in mite o ljubezni zaradi katerih sodobni človek bega iz ene romantične partnerske zveze v drugo in na koncu ostane osamljeno nesrečen. Predvsem ostro razločuje med ljubeznijo in zaljubljenostjo, ki je projekcija, psihoza. Zaradi malikovanja romantike in zaljubljenosti se na Zahodu pojavlja prava epidemija osamljenih in zelo nesrečnih ljudi, ki se neskončno zaletavajo z glavo v zid.
V drobni knjižici Mala knjiga za velike starše je na podlagi supervizorskega dela z vzgojitelji in psihologi v “poboljševalnici” napisal vzgojni priročnik za starše in vzgojitelje in se poleg Bogdana Žorža pred dvema desetletjema prvi uprl prevladujočemu toku permisivne vzgoje. Milivojević za razliko od Žorža loči med razvajenim otrokom in prezaščitenim otrokom. Predvsem pa enostavno in preprosto popiše poti in stranpoti vzgoje na temelju treh kazalcev ali orodij vzgoje: zahteve, pohvale (nagrade) in kritika (kaznovanje) obnašanja. Vse pa morajo temeljiti na ljubečem sprejemanju otroka, jaz OK, ti OK.
V knjigi Igre, ki jih igrajo narkomani je na podlagi teorije iger dr. Erica Berna in izkušenj, ki jih je Milivojević imel na začetku pri delu z narkomani in po vseh terapevtskih izkušnjah popisal veliko zločestih iger, ki jih igrajo zasvojenci, ne samo narkomani.
Gradbeni material vseh teh knjig je znanje transakcijske analize. To je komunikacija egostanj Starša, Odraslega in Otroka znotraj osebe in med osebami. V svoji založbi Psihopolis poleg svojih knjig objavlja v srbščino prevedene knjige številnih tujih avtoritet na polju psihologije.
Milivojevič je supervizor številnim psihologom v policiji, vojski, na sodiščih, v šolah, v prevzgojnih domovih in nazadnje številnim psihoterapevtom.
Zadnjih 6 let je v medijih brezplačno objavljal krajše prispevke z namenom, da družbi pomaga, da posameznika in družbo psihično okrepi, da se bolj zavedajo logike psiholoških procesov v njihovem delovanju. Velikodušno je dovolil prevajanje in objavo njegovih prispevkov v Časniku. Njegov socialni čut se kaže tudi v tem, da je Milivojević motor civilne družbe v Srbiji »Zaščitimo starše pred državo«, kjer se kot mogočen ledolomilec zoperstavlja prevladujočemu toku permisivnosti, sentimentalnosti in histerije v Evropi in na Zahodu, da je vsaka fizična kazen tudi avtomatsko fizično zlorabljanje otroka. Seveda ima pri tem velike težave zaradi vplivnih lobijev moči, kapitala, države, Zahoda (oligarhija). A to ga loči od večine ostalih strokovnjakov, ki se kot uradniki bojijo izpostaviti ali zoperstaviti kolektivu. Zato je Milivojević avtoriteta.
Robert Šifrer