Zoki, ‘mi’ ti damo moč, ‘mi’ ti jo vzamemo

18

jankovic_zoran-tiskovna01-kandidaturaDobri dve leti nazaj je skupina prepoznavnih Slovencev prišla na ljubljanski magistrat prositi ljubljanskega župana, naj kandidira na parlamentarnih volitvah. Ne zato, da bi postal poslanec, ampak da bi postal predsednik vlade. Med temi »prosilci« so bili Milan Kučan, Janez Stanovnik, Jože Mencinger, Rajko Kenda, Lojze Ude ter drugi. Takrat je Kučan prepričeval slovensko javnost, da je Janković najboljša možna izbira za Slovenijo, saj ne bo obremenjen s preteklostjo in bo delal za prihodnost. Vsi, ki so se mu prišli pokloniti, so ga videli kot predsednika vlade, saj »če je znal tako lepo urediti Ljubljano, bo znal tudi Slovenijo«. In Slovenija to potrebuje, so takrat zatrjevali.

In dve leti kasneje? Dve leti kasneje mu ti isti ljudje očitno odtegujejo svojo podporo (no, večina bi bila najbrž najbolj vesela, če bi kar izginili iz vseh takratnih slik) oziroma ga pozivajo, naj tokrat ne kandidira za predsednika stranke, katere ustanovitelj je, saj bi to ogrozilo stabilnost Slovenije. In stabilnost Slovenije je tisto, kar sedaj potrebujemo. Za to stabilnost, ni druge, je potrebno žrtvovati Jankovića. Mala žrtev za stranko, velika za Slovenijo … Zanimivo, da jih ob rušenju prejšnje vlade leto dni nazaj stabilnost Slovenije ni prav nič skrbela. Čeprav je imela takratna vlada že pripravljen reformni program, ki bi Sloveniji pripeljal prav to – rešitev iz krize in stabilnost.

Kaj se je spremenilo v teh dveh letih? Že takrat, ko je četica poromala na magistrat, se je govorilo (in vedelo), da Janković pri obnovi Ljubljane spravlja milijone v svoj žep (in da je to počel tudi v Mercatorju). Že takrat se je javno govorilo, da prek takih in drugačnih podjetji kupuje ničvredno zemljo znotraj mestne občine, po nakupu pa jo spreminja v zazidljive parcele, s čimer povišuje vrednost sedaj svojih zemljišč. Že takrat se je vedelo, da ga zakonitost ne zanima, kadar so v igri njegovi interesi ali interesi njegove družine (spomnimo se, kako je sin opravljal maturo, čeprav ni imel izdelanega letnika). Pa to očitno nikogar od zbranih na magistratu takrat ni motilo in v teh njegovih ravnanjih niso videli nevarnosti za stabilnost Slovenije. Zanimivo, kajne. Takrat so imeli z njim pač drugače načrte.

Tudi, ko je KPK, že po Jankovićevem arogantno neuspelem poskusu sestaviti vlado in njegovi ponovni kandidaturi za župana Ljubljane, uradno ugotovila, da so sredstva, ki so preko verižnih transakcij od MOL-a prišla na njegov osebni račun, »izrazito obremenjena s korupcijskimi tveganji, tveganji za nedovoljeno lobiranje, nasprotje interesov v najširšem smislu in sumi zlorabe položaja«, ni nihče od zgoraj naštetih javno pozival Jankovića, naj ne kandidira za župana, ker ogroža stabilnost Ljubljane, slovenski javnosti pa daje slab in koruptiven zgled. Verjetno so vsi po tiho upali, da bo s tem, ko je ljubljanski župan, zadostil svoje apetite po oblasti in moči.

Toda Janković je že pri prvih volitvah dal jasni vedeti, da ne pristaja na to, da bi bil druga ali celo tretja violina. Prvi ali nič. Toda s tem, ko ni postal predsednik vlade, se je vedno bolj oddaljeval od centra moči in odločanja. Tudi njegov mecen je ugotovil, da mu zaradi njegovega samodrštva ne morejo tako zlahka ukazovati ter mu nalagati, kaj mora narediti in česa ne. Janković hoče sam ukazovati in sam voditi. Dveh takih pa sistem ne prenese. Nekdo mora oditi. In ker ima tu vendarle gospod iz Murgel na svoji strani dodobra utrjen in v sedemdesetih letih izdelan sistem, ki vključuje tudi pravosodje in medijski prostor (in oba lahko očitno aktivira kadarkoli hoče oz. je potrebno), bo, kot kaže, kratko potegnil župan Ljubljane. Še dve leti nazaj tako poveličan, danes tudi na svoji strani nezaželen. Kdo hoče še naprej voditi to državo, je bilo jasno povedano, čeprav brez besed, nekaj tednov nazaj, ko je predsednico vlade v njenih prostorih obiskal prav mali mož iz Murgel. Spomnimo, po tistem obisku je odletel GGM, katerega imenovanje je bilo v slovenskem prostoru predstavljeno kot zmaga Jankovića proti Bratuškovi.

Morda pa je imel Kučan bolj prav, kot si je mislil in želel, ko je dve leti nazaj trdil, da je Janković dober kandidat za predsednika vlade, ker ne bo obremenjen s preteklostjo in bo delal za prihodnost. Morda pa je prav zato, ker je gledal v prihodnost in se požvižgal na preteklost, izgubil podporo svojih mecenov in zaščito iz Murgel. Ker, ko bi se oziral v preteklost, bi vedel, da so v tistem sistemu, ki že sedemdeset let kroji usodo Slovencev, pravila jasna, prav tako pa bi mu bilo jasno, kdo je prvi med (manj)enakimi. Saj se še spomnimo lekcije Ropa, takrat še ne tako znanemu predsedniku uprave Mercatorja, v kateri je slednjemu pojasnjeval, da naj ne pozabi, kdo ga je nastavil. »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil,« je bilo slišati na video posnetku, ki je takrat zaokrožil po spletu. Janković je očitno na to pozabil ali, še huje, se na to sploh ni oziral. Zazrt v prihodnost, kjer je videl še več svojega bogastva, je pozabil, da pri nas, četudi si »njihov«, nisi nedotakljiv. Le dokler služiš »našim« interesom, si »naš«. »Naš« sistem te naredi, »naš« sistem te uniči. »Mi« ti damo moč, »mi« ti jo vzamemo. In očitno so nekomu šteti dnevi. Komu, bo jasno čez nekaj dni.


18 KOMENTARJI

  1. Kdor je prebral včerajšnjo Ljubljansko Pravdo, ki sliši na ime Delo, zlasti sobotno prilogo, je lahko med vrsticami, malo pa tudi iz vrstic razbral, da je Zoki le še en politični mrlič več. Pač kolateralna škoda za častitljive murgelske dvore.

    • Zoki je potrošni material – oblast imajo strici iz ozadja.

      Je le nekdo, ki se jim je strgal iz ketne.

  2. ja, tu pride v poštev nekako tista: po bitki je vsak lahko general. 🙂

    tudi sam sem bil takrat mnenja, da je janković lahko, ne idealna izbira, ampak neka možnost, ki bi pa lahko morda sloveniji prinesla neke pozitivne spremembe, ne glede na pomisleke, ki so res že takrat obstajali.

    potem so se pač zadeve odvrtele v neko drugo smer in danes je pač to, da je ta človek še vedno del aktualne politike seveda posmeh vrednotam politične kulture. pa seveda ni edini. 🙂

    prav je tudi npr. bilo, ko je levica križala nesposobnega predsednika vlade pahorja. 🙂 ampak kaj, ko ga je potem desnica obudila od mrtvih in ga postavila za predsednika država, za katero potem ne počne kaj dosti bolj pametnega kot to, da npr. neprekinjeno drsa 10 ur. 🙂 skratka, škoda je le, da so jih križali tako malo in ne vseh tiste, ki bi si zaslužili. 🙂

    tako da problem ni v tem, da je levica jankovića “križala”, ne glede na to, kakšni so dejansko razlogi iz ozadja. mislim, hvala bogu, da so ga. problem slovenske demokracije je v tem, da podobnih “križanj” niso sposobni kdaj pa kdaj izpeljati tudi na desnici. 🙂 plevel pač rase povsod in ga deliev na leve in desne ne zanima. 🙂

    tako da osebno si želim, da bi bilo takih in podobnih “križanj” pri nas čim več, da bi na koncu le prišli do stanja, ko bo med vsem tem plevelom mogoče prepoznati tudi kakšno rožico. 🙂

    • Dragi “@Aladar Bergles” – Prepoznal sem rožico v tebi!
      Vendar te v enciklopediji nisem našel!
      Vegetiraš in si tako ves dan srečen sam s sabo!

      Lepo je sedeti doma na kavču in verjeti vse kar ti na TV propragandna mašinerija levice prinese in stokrat ponovi!

      TV neumnim pomaga, da ostanejo neumni in poneumlja še vse naivne!
      Dragi @blok – Prepričan pa sem, da so povedane laži lektorsko korektne!

      • TV-ja že dolga leta ne gledam več. 🙂 tako da kot imam pogosto priložnost reči, bom tudi v tem primeru rekel tole, da ne sodit drugih, po sebi. 🙂

    • Kako fino je gledati, ko Aladar jamra, kako smo desničarji izvolili Pahorja.

      On si je pa želel bolj komunajzerskega tretjerazrednega.

      Jezi ga to, da na desnici ne nasedamo nenehnemu blatenju naših predstvnikov – brez dokazov – in da so vsi isti.

  3. ..ta slika romarjev na Magistratu…je ne le simbolna, temveč slika realnosti tega kakšen etični in moralni poden od podna dejansko upravlja to državo…

    ..ob vsem, pa nikakor ni za pozabiti na medijske hlapce, ki jim služijo..

  4. ..ko si ogledate zgornjo sliko, ki je ob tem članku

    ..mirno vdihnite in premislite, koliko nas zadolževalsko stane zbiranje in globoko meditiranje take družbene in politične kreme oz. elite..

    ..da se malo pomirite in blagoslovljeno preživite današnji veliki dan in praznik..

  5. Lektura za novinarje, ki jim je jezik orodje za opravljanje poklica:

    “Dobri dve leti nazaj je…”
    Pravilno: Pred dobrima dvema letoma

    “Še dve leti nazaj…”
    Pravilno. Še pred dvema letoma…

    Če komentatorji pišejo v slabi slovenščini, se ne obregam. Novinar pa jezik MORA znati.

  6. Vmes se je zgodilo dvoje: Nespretnost Jankoviča pri sestavi vlade in rušenje Janševe vlade zaradi moralnih vzrokov, ki jih je znatno več na strani Jankoviča.

    Kako se naj danes in v bodoče odstrani iz politike Janšo, če je v politiki Jankovič, ki ima kopico sodnih postopkov z znatno hujšimi obtožbami kot Janša?

  7. Kaj pomaga, če eni v skupno vrečo nakladeamo z lopatami, ko drugi brezsramno iz nje vozijo kar s kamioni. Eden takih je očitno tudi aktualni mestni župan. Na žalost je v resnici le lutka v rokah stricev iz ozadja, ki jim je za stabilnost skupne države toliko kot za lanski sneg. Briga jih le lastna stabilnost. Vprašanje je le, kdaj bodo spoznali, da drevesu režejo vejo, na kateri sedijho tudi sami.

  8. Gornja slika pove več, kakor vse zapisano. Rad bi pa danes slišal Franceta, pa Udeta,pa Kožuhovo, pa Milančka, kaj imajo za bregom? Njihovi potrčkoti in prišepetavci gotovo noč in dan snujejo nove podlisti za isposojen denar, ki se pretaka v privat žepe. Tožilci in sodniki to vse mirno opazujejo in zdraven tudi svoj piskrček pristavljajo,kajti brez denarja ni lojalnosti, ni lagodnega in razkošneha življenja. Lukšič je pred kamerami dejal, da bolj lagodnega življenja in statusa si še zamisliti ne more, toda odšel bi v Brusel za malo manj dela in mnogovečjo plačo.

  9. Sistematična in konstantna gonja in kampanija proti Jankoviću, ki se dnevno pojavlja v levih dominantnih medijih ima vsaj eno koristno stvar:

    Tako lahko vsaj en del slovenske levice čuti kako je biti na desnem političnem polu v zadnjih 23 letih, na 45 let podlage.

    Robert Golob, podpredsdnik PS: “Ne, ne, naš Zoran Janković, naš predsednik, on ni kralj, ki ga moramo branit za vsako ceno, a, a! On je kraljica! Včasih kraljico pri šahu tudi žrtvujemo!”

  10. Zanimivo je dejstvo, da so Jankovičevo promocijo in njegovo sesuvanje naročili isti “strički!”
    Promocija in sesuvanje pa največ pove prav o stricih!
    Zgodovina laži in terorizma se vedno teže prikriva ljudstvu!
    Vedno več je (kljub sistematičnemu uničevanju arhivov) dokazov o tem, kako so nam lagali, nas izkoriščali in z nami manipulirali! Ni pa še dosežena krtična meja, ki običajno ljudi pripelje do metod, ki so jih na “vstajah” naši manipulatorji namenjali svojim političnim nasprotnikom.
    Za slovenske manipulatorje je bil Jankovič ustrezna izbira zato, ker ima na glavi dovolj masla, da ga je mogoče vsak trenutek odstaviti! Gre za znano udbovsko metodo kadrovanja!

    • Žal se je s koncem fevdalizma končala tudi možnost za bolj konkretne in hitre načine spremembe, kot jih danes uporabljajo le še vstajniki in sindikati. Sedaj so namreč to le še oblike manipulacije. Namreč, tistih, ki sedaj usmerjajo vse skupaj, to ne zadene, le marionete, ki se zaradi tega sicer zamenjajo, ampak ker imajo vpliv preko medijev še vedno eni in isti, pridejo druge marionete, vrvice pa žal v ozadju še vedno držijo isti.

Comments are closed.