Znebiti se lenuhov

Po dolgem času sem srečal tesarja in mizarja, ki mi je pred leti še kot mlad obrtnik izdelal marsikaj kar imamo lesenega pri hiši. Delo je vedno opravil odlično. Mož ima veliko znanja in spretnosti, je izjemno sposoben, delaven in tudi nos ima za posel. Pokazal mi je nekaj zelo inovativnih rešitev, nad katerimi sem bil navdušen.

Uspešen, a v takih pogojih noče zaposlovati

Kot mlad obrtnik je začel delati doma v pritličju hiše. Počasi je nakupoval delovne stroje, pritličje se je napolnilo. S stalno radovednostjo in učenjem je prešel od preprostih del kot je izdelava ostrešij hiš, do izdelovanja preciznih, vrhunskih športnih rekvizitov.

Sedaj je svojo dejavnost tudi fizično razširil v ogromno halo, ki jo je kupil od propadajočega lesno-predelovalnega giganta. Hala je bila sedaj polna lesa, delovnih strojev, tudi tovornjak je bil v njej. Skratka, mož očitno tudi sedaj, ko lesna industrija ne cveti posebno, širi svoj posel. Njemu z delavnostjo,  sposobnostjo in inovativnostjo uspeva. Odlično, za čestitat.

Pričakoval sem, da v tako velikem delovnem okolju dela kar nekaj ljudi. Pa sem ga pobaral, koliko ima zaposlenih. Odgovor me je presenetil: “Samo sina. Takoj bi zaposlil še vsaj tri ljudi, pa jih ne bom, dokler se država ne bo “fejst” spremenila.”

V nadaljnjem pogovoru mi je razlagal, kako se človeka ne moreš znebiti, če noče delati, če se izogiba delu, če slabo dela, če hodi na bolniško, ne da bi bil bolan. Dobesedno: “Se mi zaposleni na kakšni veselici napije, se malo zvrne v jarek in je dva meseca na bolniški. Jaz pa namesto njega delam in plačujem njegove neumnosti.”

Je kakih 33.000 delovnih mest na dosegu roke?

Koliko je še takih obrtnikov, podjetnikov, ki bi koga zaposlili, če bi se – po domače in na kratko povedano – lenuha lahko preprosto znebili in zaposlili novega? Po podatkih Statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2010 registriranih 165.959 podjetij. Do leta 2012 se je njihovo število gotovo zmanjšalo. Pa recimo, da jih je sedaj okoli 100.000 in si zamislimo, da bi samo vsako tretje podjetje zaposlilo samo enega človeka. V trenutku bi lahko imeli 33.000 ljudi več zaposlenih.

Princip prožne varnosti je samo za Skandinavce

S potezo v smeri prožne varnosti (flexicurity), ki so jo izumili Danci, bi lahko pridobili na desettisoče delovnih mest. Pridobili bi na desettisoče ljudi, ki bi namesto s socialno pomočjo s svojim delom preživljali sebe in družino in ohranili človekovo dostojanstvo. Z načinom zaposlovanja po principu prožne varnosti, bi se počasi tudi prečistil trg delovne sile, ko bi se ločilo “zrnje od plev”, lenuhe od delovnih. Ločilo tiste, ki hočejo delati, od tistih, ki nočejo, tiste, ki se hočejo učiti (v šoli in vse življenje), od tistih, ki se nočejo. Socialno pomoč bi bilo pa treba dodeliti samo tistim, ki ne morejo in ne tistim, ki nočejo.

Pa se vrnimo k mizarju-tesarju iz uvoda članka. Predstavljajmo si, da bi mož takoj zaposlil tri ljudi. Od tega bi se mu eden izkazal pri delu, dva bi se delu izogibala. V trenutku bi bila lenuha brez dela in mož bi poiskal dva nova, ki bi ju spet takoj zaposlil. Od tega bi bil morda en delaven, drugi pa ne. Tako bi se krog zavrtel naprej. Proces zaposlovanja in odpuščanja bi moral biti seveda nebirokratski in hiter. S tem bi poslali tudi pomembno sporočilo ljudem: delavnost, znanje in hotenje se nagrajujejo, lenoba, izogibanje delu, nepripravljenost za učenje pa ne.

Foto: Petr Kovar, SXC.hu