Zmaga, ki ni vredna samo bombonjere

32
1257
Janez Janša z ženo Urško v nedeljo, 3. 6. 2018, po prihodu z volišča napovedal veliko razpršenost glasov za konkurenco na levi polovici političnega spektra. Foto: Associated Press

Priznam, da nisem sodil med tiste, ki so predvsem po razočaranju leta 2011 verjeli, da se lahko Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janeza Janše še zavihti na politični vrh. Vsaj ne na način, kot se je omenjeno zgodilo včeraj. Številke govorijo same zase. Janševi so sami osvojili več glasov od vseh treh strank dosedanje vladne koalicije. V primerjavi z zadnjimi parlamentarnimi volitvami so pridobili okrog štirideset tisoč glasov, na vzhodu države so se ponekod močno približali odstotkom iz “zlatega obdobja” med letoma 2004 in 2008. Na zahodu in v osrednjem delu so dobili ponekod precej manj kot takrat, tudi zato, ker jim je v desni sredini tradicionalno naklonjeni kranjski volilni enoti štrene najbolj mešala Lista Marjana Šarca.

Neverjetna vrnitev

Uspeh SDS in Janše je slednjič precejšen tudi z ozirom na razburkani minuli mandat. Začel se je s slabim izplenom na volitvah 2014 in s strankinim voditeljem v zaporu, nadaljeval pa v atmosferi popolne odrinjenosti prave opozicije na politični rob in v znamenju petelinjih bojev predvsem med SDS in NSI. Navidezno so najnižjo točko predstavljale zadnje predsedniške volitve, ko sta desnosredinski kandidatki skupaj komaj prelezli petino glasov. Toda dosežki Romane Tomc v nekaterih predelih Slovenije so že kazali možnost pridobitve nekdanjih volivcev predvsem v bolj urbanih okoljih, implicitna podpora Marjanu Šarcu pred drugim krogom, ki sem jo takrat ocenjeval in jo še vedno ocenjujem za napačno, pa se je vendarle izkazala za srečno naključje. Seveda je ravno rezultat v drugem krogu iz Šarca naredil veliko in na prvi pogled skoraj neustavljivo figuro, toda obenem je do danes preteklo že dovolj časa, da se je izkazal za precej brezbarvnega politika in da je predvsem minila njegova privlačnost za jedrne konservativne volivce. Tako je Šarec postal prvi “novi obraz”, ki je dvoboj z Janšo gladko izgubil. Upati je torej, da se bo z njegovim neuspešnim naskokom na tron končala tudi prevlada te strategije v slovenski politiki.

Kaplje pelina

V čašo uspeha opozicije so padle tri kaplje pelina. Prva je, da ji volitve niso prinesle prepričljivejšega števila mandatov ali celo parlamentarne večine. Druga je, da je SDS dobila relativno večino sedem let prepozno. Odločitev volilnega telesa za Jankovića proti Janši leta 2011 ni samo odnesla močnega mandata volivcev za boleče reze, ki bi bil v kriznih pogojih nujno potreben, marveč je v slovensko politiko vnesla surovost, od katere si še dolgo ne bo opomogla. Zato je tudi SDS danes drugačna, kot je bila takrat, Slovenija pa je izgubila sedem let normalnosti (ali potovanja proti njej), ki jih bo težko, če ne nemogoče nadomestiti.

Tretja kaplja je vprašanje, ali bo Janša kljub bombonjeri ostal brez glavne nagrade, država pa brez prave menjave oblasti. Omenjeno je mogoče, morda se zdi danes celo najverjetneje. Vendar bi morali pomisliti, da levosredinski blok nima večine. Osvojil je 43 poslanskih mest proti 32 sedežem dosedanje desnosredinske opozicije. Manjkajoče glasove lahko najde le na robovih, pri Levici in pri Slovenski nacionalni stranki. Seveda ne dvomim, da bo prva misel prav to. Toda že razmerje sil bi narekovalo takojšen razmislek o oblikovanju velike koalicije. Kajti leva vlada bo lahko zgolj “čilim” petih, verjetneje šestih strank, ki so imele v kampanji skupno predvsem nasprotovanje Janši. Za nameček prav nobeden od voditeljev na levici (razen Luke Mesca, ki ne šteje) po volilnem večeru ni pridobil potrebne avtoritete za vodenje takšne pestre vlade. Še najmanj Šarec in Židan, ki sta močno zaostala za začetnimi pričakovanji. Nova Slovenija bi morda lahko pomagala pri sestavljanju večinsko leve vlade, vendar bi bila njena specifična teža v njej bržkone premajhna za kaj resnega, po drugi strani pa se takšnega poskusa verjetno ne more lotiti, dokler niso izčrpane možnosti za oblikovanje vlade pod vodstvom SDS.

Zastavlja se kajpak vprašanje, kako bi lahko katera koli levosredinska stranka vstopila v takšno vlado, ne da bi postavila na laž svoje sporočilo iz kampanje, ki je bi bilo pri vseh “Janše nikar”. Morda bi lahko bila zmagovita stranka fleksibilna pri vprašanju mandatarja in bi v skrajni sili pristala na to, da bi to vlogo prevzel kdo drug iz stranke namesto Janše (ki bi lahko, denimo, postal predsednik parlamenta), čeprav je Janšev rokopis pri relativni večini njegove druščine tako močan, da bi bilo kaj takega komaj upravičeno. Toda zdi se mi, da je vstop SDS v vlado in s tem izstop iz geta, v katerega je bila v zadnjih letih potisnjena, pomembnejši celo od tega premisleka. Seveda pa nespregledljivi Janšev dosežek iz leta 2011/12, ko je postal premier heterogene koalicije v okoliščinah, ki so bile v bistvu še manj ugodne kot tokrat, daje misliti, da mu bo uspelo zmago vendarle unovčiti.

32 KOMENTARJI

  1. “ali bo Janša kljub bombonjeri ostal brez glavne nagrade, država pa brez prave menjave oblasti.”

    Ja, se strinjam. In napovedujem, da je to ta pelin, ki uniči bonboniero.

  2. Lahko pa sloviti JJ napravi presenečenje in postane odrešenik Slovenije: se upokoji in zapre usta vsem. Ampak! Še vedno je premalo strank, ki želijo, da Slovenija zapusti udbo-socializem.

    • Saj bi človek napisal strateško deplasiran komentar, a gre zgolj za ne-umnega. Da niste vi sam zveličavni Pogorelec? Slaba uvrstitev in neuvrstitev v parament sta popolnoma očitni posledici, takih idej.

  3. Mislim, da zmaga SDS ni nepričakovana. Če je v vsej državi en sam sposoben politik s sprejemljivim programom, njegova zmaga ne more biti presenečeje. Njegovi protikandidati so več ali manj opravilno nesposobni. V teh razmerah odločitev ni težka. Vsaj za ljudi, ki niso pretirano obremenjeni s predsodki in so neodvisni od globoke države. Seveda so jim tudi tokrat nekaj odstotkov odnesle skorumpirane televizijske hiše.

    Sestava koalicije bo težavna. Glede na to, da so se že nakajkrat sestali z Marjanom Šarcem in njegovimi, bi človek pričakoval koalicijo z njim. Toda Šarcu so v zadnjem času vrinili sodelavce, ki so blizu globoke države, zato zadržanost z njihove strani. Počakajmo na razplet.

  4. Ce bi ljudem pri nas bile poznane realne razmere in potencialni in verjetni nadaljni pritiski na novi juzni migrantski poti preko Albanije in BiH, bi bila zmaga SDS gotovo prepricljivejsa. Noben normalen clovek si ne zeli ob sebi razmer kot so danes v Veliki Kladusi. Razen ocitno ljubljanskih druzboslovnih pseudointelektualcev.

  5. Nove volitve skorajda so verjetnejsa moznost od vlade, ki bo jo vodil JJ. Ce bi Sds bila voljna predlagati drugega premiera, bi bile sanse vecje. Sicer je cudno, da bosta Cerar in Sarec raje sla v koalicijo s skrajnezi iz Levice kot z Sds. Ampak to je Slovenija. In njen koncept kvazisredine.

  6. Doežek SDS je res odličen, toda zatajila sta predvsem SLS in tudi NSi.
    Nerspsobnost povezovanja je naredila svoje in iluzorno je upati, da se bodo levaki premislili, sami bodo zlahka ustanovili vlado, saj se jim zna kot izdajalec priključiti celo Nsi.

    13 + 10 + 10 + 9+ 5 = 47
    LMŠ + SD + SMC + Bratušek * levica

    Niti Korla ne rabijo.

    Kaj si delate nerealne želje o vladi SDS. Strici iz ozadja imajo v rokah predsednike strank, obe TV ( SLO 1 + POP TV)- vse je zmenjeno. Nihče ne sm,e z Janšo !

    • Povsem mogoč scenarij, ki pomeni bližnjico za katastrofo. A takšna je volja volivcev. Vseeno počakajmo do razpleta.

      TV hiše so dobile nalogo Bratuškovo zriniti skozi in onemogočiti druge manjše stranke. In uspelo jim je. NSi-ju tudi te javne hiše niso mogle pomagati. Štiriletna razdiralna politika in sodelovanje pri prikrivanju komunističnih nečednosti sta naredila svoje. Če ne bi zamenjali vodstva, bi verjetno ostali zunaj parlamenta.

    • Samo enega sposobnega politika imamo in še tega je treba onemogočiti. Ertel je rekel: špice je treba porezati. Udbaška negativna selekcija ima pri nas ponekod še vedno prioriteto. Seveda, nesposobneže in nezrele osebnosti je lažje voditi in zlorabljati.

  7. V mojem okraju je zmagala Violeta Tomic s 24 procenti. Andrej Umek je dobil 0.5. Ingo Pasch pa 0.3. Tako da o politicni pameti Slovencev zal se vedno nimam dobrega mnenja. Ali konkretneje Ljubljancanov. Se cudim, kdo so ti ljudje. Ki volijo projugokomunisticne promadurovske carovnice. In ne prepoznajo ocitno modrih ljudi zavezanih nacelom zahodnih demokracij. Dalec smo se od normalnosti.

    • Čestitke, da živite v tako normalnem okraju.
      V mojem volilnem okraju pa v parlament niso prišli SDS!

  8. Rezultat volitev je odkril diagnozo: Slepo zaupanje domačim medijem. Za zdravljenje zadostuje dnevno branje spletnih hrvaških, bosanskih srbskih oz. makedonskih poročil. Če bi uspeli pogledati še poročila z Italije, Madžarske ali Avstrije, bomo zreli za volitve in demokracijo nasploh. Ponudba je seveda bolj obsežna, vendar resnično dogajanje v sosednih državah je najbolj pomembno.

  9. Gospod Maver, mar boste vi res v vsakem svojem članku ignorirali, da je bila SDS v političnem vrhu tudi v obdobju 2012-2013??????????????

    • Koltur, naučite se vsaj brati!

      Avtor piše, da ni pričakoval, da se bi SDS pod vodstvom Janše še lahko zavihtela na politični vrh “na način, kot se je omenjeno zgodilo včeraj”.

      V letu 2012 je Janši pripadlo mandatarstvo zaradi Jankovićeve nesposobnosti, ne zaradi rezultata volitev.

      Sicer pa – iluzorno je pričakovati od vas, da bi prebrano razumeli…

  10. Letošnja kampanja je do konca razgalila politično pristranskost državne rtv, ki bi morala biti politično nevtralna, saj je v službi vseh davkoplačevalcev!

    Manico Ambrožič je menda strašansko skrbelo, da ne bi kršila zakonodaje, zato je na soočenja hkrati vabila cele šolske razrede predstavnikov različnih strank. Novinarji so povabljene tudi zasliševali kot šolarčke, vpadali so jim v besedo, preusmerjali njihove odgovore, predvsem pa niso vsem povabljenim omogočili enakih možnosti za odgovarjanje. Odgovori so tako ostajali brez vodilne niti in nepopolni. Nekaterim (ne le parlamentarnim!) strankam so novinarji namenili več pozornosti in več časa za odgovore kot ostalim.

    Npr. h gospodiču Andéeju (Pirati) sta se voditelja na zadnjem tv soočenju precej večkrat obračala kot recimo h gospodom Dobovšku, Kovšci, Požarju, Loredanu…, kar je gotovo prispevalo k rezultatu njegove stranke, ki je prejela več kot glasov kot zgoraj omenjeni – kljub temu, da Pirati javnosti nimajo kaj pokazati in da hočejo, enako nespametno kot nesposobna dosedanja zdravstvena ministrica, zmetati ves denar za zdravstvo v en monopolni žakelj.

    Javna rtv je v množičnih soočenjih tako zagotovo kršila zakon, ki ji zapoveduje politično nepristranskost!

    Poleg tega, da je javna rtv neenakopravno obravnavala različne politične stranke, so njeni novinarski zasliševalci od potencialnih parlamentarcev nenehno izsiljevali odgovor na vprašanje “ali boste šli v koalicijo z Janšo in SDS”, kot bi bila to najpomembnejša programska točka vseh strank razen ene!

    Enako so počeli sinoči ob razglašanju rezultatov.
    To je vrhunska medijska manipulacija, da desetkrat terjaš od Šarca potrditev o nesodelovanju z Janšo, da mu ne bi na kraj pameti padlo, da bi svoje desetkrat javno potrjeno stališče nato spremenil v parlamentu. (Čeprav se je izkazalo, da sta se Šarec in Janša pogovarjala, kar je razumljivo, saj se politiki morajo pogovarjati in dogovarjati!)
    S tem početjem je javna rtv poskušala politike parlamentarnih strank zavezati, da ne bi pojedli zarečega kruha in bi tako onemogočili relativnemu zmagovalcu volitev, stranki SDS, sestaviti vlado! Sramotno početje novinarjev!
    V imenu koga so to počeli? V imenu desnosredinskih volivcev zagotovo ne!

    Z nenehnim izpostavljanjem izključevalne politike do stranke SDS namesto iskanja stičnih točk v programih različnih strank – kajti politično sodelovanje je nujna sestavina vodenja države! – so si novinarji javne tv polnopravno prislužili jugorežimski naziv ‘družbenopolitični delavci’!

    Negativne posledice novinarskega družbenopolitičnega kreiranja slovenske stvarnosti bomo tako ali drugače občutili vsi državljani.
    Ali jih za to plačujemo?!?

  11. “Ali jih za to plačujemo?!?”

    Zelo pametno in koristno vprašanje. Odgovor sicer verjetno ne sodi v koncept te volilne zmage.

    Za kaj jih plačujemo, mi o tem ne odločamo. Sicer pa je njihova naloga, da nam perejo možgane. Ker prostovoljne ne bi dali tolikšen denar našim oblastnikom.

  12. Ali nimate spleta? Ali nimate drugih informacij? Teh možnosti nismo izkoristili dovolj. Od tega trenutka začnimo osveščati sebe in druge. Nikoli ni prepozno.

    • Veronika,
      seveda imamo splet, v nasprotnem primeru si ne bi mogli dopisovati na pričujočem forumu 🙂

      Toda na spletu ni neposrednih predvolilnih soočenj predstavnikov različnih političnih strank.
      Po podatkih volilne komisije je največ volilnih udeležencev starejših od 65 let. Zastavlja se vprašanje, koliko predstavnikov starejših generacij volivcev uporablja splet, če ga že imajo.

      Po mojem mnenju (možno, da se motim) so starejši volivci še zmeraj podvrženi predvsem informacijam na radiu, televiziji in v tiskanih medijih ter informacijam v teh medijih tudi bolj zaupajo kot internetu.

      Zato imajo objave na radiu, tv in v dnevnem časopisju, četudi gre za manipulativne in celo lažne objave (ki jih z brskanjem po internetu lahko hitro ovržemo in zavržemo), še vedno dokaj velik vpliv na slovenske volivce.

      • Televizije so za rezultat volitev verjetno se vedno najpomembnejsi medij. Gospodic pirat Andree je sicer iz druzine Tjase Andree, sportne funkcionarke in zaupnice Kocjancica in je med drugim velika obcudovalka in nekoc podpornica Milana Kucana.

  13. Čestitke SDS za zmago. Sedaj pa počakati par dni, da so rezultati uradni in da jim Pahor podeli mandat za sestavo vlade. Nebo nič hudega, če pogajanja trajajo nekaj časa. Tudi Nemci so potrebovali kar nekaj časa, da so se dogovorili. Če bodo vsi stopili korak nazaj in se pomirili, so vse kombinacije možne.

  14. V eni nepolitični zadevi sem ugotovila, da so ljudje tako indoktrinirani z enoglasnimi informacijami javnih medijev, da jim ne moreš odpreti drugačnih pogledov, pa čeprav so izvirni.
    In vzrok? Ljudje niso navajeni listati po neslovenskih naslovih. Mi, ki to znamo, moramo posredovati tovrstno uporabo spleta. Pred volitvami je že prepozno. A razgledan volivec bi predvolilno kampanjo spremljal popolnoma drugače.
    In vedimo: Starejših ljudi, ki uporabljajo splet, je čedalje več. Preostalim pač ponudimo kakšen članek na papirju.

  15. “…da bi to vlogo prevzel kdo drug iz stranke namesto Janše…”
    Že dlje časa mislim, da bi bil dr. Anže Logar odličen predsednik vlade.

    • “…bi bil dr. Anže Logar odličen predsednik vlade…”

      Dr. Anže Logar je s svojim delom v parlamentarni preiskovalni komisiji dokazal, da ima lastnosti, ki jih potebuje uspešen politični vodja:
      – je inteligenten, strokovno izobražen, široko razgledan in delaven
      – pri reševanju problemov in iskanju rešitev je vztrajen ter zna voditi sodelavce, da skupaj pripeljejo zadeve do zaključka
      – je odličen govorec, ne potrebuje “plonk listkov”
      – o zadevah razmišlja hitro, na novinarska vprašanja odgovarja samozavestno in odločno
      – zelo dobro nadzoruje svoja čustva in nastopa umirjeno
      – je neustrašen, se ne podreja pripadnikom omrežij z veliko družbeno in finančno močjo

      Gotovo bi lahko našli še kakšno njegovo pozitivno lastnost, a že naštete opazovalcu zbujajo veliko zaupanja v osebnostne kvalitete politika Anžeta Logarja.

      Po mojem prepričanju v zmagovalni stranki ne razmišljajo le o enem možnem mandatarju. Janša ni avtokrat, ki ne bi hotel izpustiti vajeti iz rok, kot mu zlobno pripisujejo levičarji in nekaj desničarjev. Je pa med redkimi ljudmi, ki so sposobni prenašati najtežje psihološke, čustvene in fizične pritiske, kot je npr. krivični zapor.

      Veliko vprašanje je, ali je v stranki kdo drug, razen Janše, pripravljen in usposobljen prevzeti breme sestavljanja vlade v tako nenaklonjenih razmerah, ko vsi levičarji in levičarski mediji, z nacionalno rtv na čelu, vpijejo, da ne sme priti do vladne koalicije s stranko SDS na čelu, sicer bo Slovenija padla s tečajev.

      O mandatarju bodo v stranki SDS, zagotovo odločili po tehtnem premisleku, tako kot o vsem.
      Pravkar so se izkazali z odlično, odločno in prepričljivo volilno kampanjo, zato zaupam v sposobnosti vodstva stranke, da se bodo izkazali tudi ob sestavi vlade.

      Političnega metanja polen pod noge, ali še česa hujšega, npr. množičnih protestov, kot jih je obljubljala politična konkurenca v SD, med sestavljanjem vlade pod vodstvom stranke SDS ne bo manjkalo…
      Zelo verjetno se bo dogajalo marsikaj, kar bodo organizirali levičarji, kot so že tolikokrat doslej,… veliko bo medijskega zavajanja in lažnih novic,… demokratični državljani bodimo na to pripravljeni in…. imejmo potrpljenje… 🙂

  16. To so zopet ene volitve pri katerih so bili glavni akterji dominantni mediji na čelu z RTV Slovenije, POP TV in Planet TV, po intenzivnosti v tem vrstnem redu.
    Vendar, ker so zaradi številnih anket javnega mnenja kmalu ugotovili, da ne bodo mogli predrugačiti volilnega rezultata, so se zatekli k drugačni taktiki. K taktiki izključevanja. Od predstavnikov levih strank so neprestano zahtevali odgovore, da se njihove stranke “za prmejdun” ne bodo povezovale z SDS. Zanimivo bi bilo, če bi se komu dalo prešteti, kdo vse je kolikokrat javno “prisegel” da se po volitvah ne bo povezoval z SDS. Še celo NSi se je pred volitvami, po zamenjavi predsednice, odrekla taktiki izključevanja, sicer precej medlo pa vendar.
    Najbolj značilno za to krojenje povolilnega obdobja je bilo zadnje soočenje na TV Sloveniji. Od dveh ur so kar 45 prvih minut voditelji oddaje posvetili politično motiviranemu t.i. shodu proti politiki sovraštva.
    Torej skoraj polovico oddaje sta voditelja namenila tematiki, ki je tudi skozi to oddajo pokazala, da je bil glavni namen shoda diskreditacija stranke SDS tik pred volitvami.
    Torej: Pred temi volitvami so poleg taktike t.i. novih obrazov posegli še po taktiki izključevanja in tik pred volitvami še po taktiki t.i. sovražnega govora, ki so ga seveda pripisali samo stranki SDS.
    In, sedaj so rezultati tu. Zmagovalna stranka je dosegla skoraj dvakrat boljši rezultat kot drugo uvrščena stranka, kar sedaj omogoča vsem mogočim komentatorjem, da so ubrali povolilno taktiko določanja zmagovalca po svoji meri. Ugotavljajo, da volitve niso dale zmagovalca. Da gre za Pirovo zmago, da je v resnici zmagala levica, da bi moral Pahor dati mandatarstvo drugo uvrščenemu in podobno, da gre več kot samo za bombonjero.

    Tale del komentarja …
    “Morda bi lahko bila zmagovita stranka fleksibilna pri vprašanju mandatarja in bi v skrajni sili pristala na to, da bi to vlogo prevzel kdo drug iz stranke namesto Janše (ki bi lahko, denimo, postal predsednik parlamenta), …”
    … pa je že kar mala norost:
    Namreč, vse stranke levice so na soočenju kategorično zavračale povezovanje s stranko SDS ne glede na to kdo je njen predsednik, kot argumentacijo so navajale da gre za radikalno desnico, torej so celo stranko označevali za nesprejemljivo za povezovanje. Norost je torej, da bi se stranka SDS tako ponižala s prosjačenjem za vladavino z (samo) odpovedjo svojemu predsedniku ne da bi jih kdo sploh izsiljeval s tem pogojem!!! Pisec članka ponuja “rešitev” ki se ji je odrekla že njena izumiteljica NSi???
    Če drugega ne, kot pri šahu, potrebno je pogledati tudi kakšno potezo v naprej. Vprašanje je koliko se levici sploh splača vztrajati pri sestavljanju vlade ob takem porazu, samo na podlagi strahopetnega in v bistvu nedemokratičnega povezovanja “strahopetnih šibkih ovc proti zlobnemu volku”. Volivci bodo to razumeli in videli kot “nešportno” potezo, in jo na naslednjih volitvah “nagradili” s še večjim porazom levih strank.
    Še posebej, ko se bi taka nenačelna koalicija začela rušiti sama v sebe, saj nima ljudi, ki bi bili sposobni dobro voditi državo. To nista niti Židan niti Šarec, niti razne klovnese Dominike. Problem slovenske levice je vseskozi enak, že 73 let, to je nesposobnost. Če ne prej bodo to volivci spoznali, ko nas bo prehitevati začela tudi Romunija. Ker volivci se bodo morali prej ko slej vprašati:
    Ali smo mi vsi tako zelo manj sposobni od drugih okoli nas ali pa se na volitvah napačno odločamo?

    • Gospod Riki,
      zadeva je že videna. Odrešenik Slovenije, ki pa še ni odrešena, si raje zvrta luknjo v koleno, kot prepusti vodstvo drugemu. 😉

      =bi ga! Če igraš nogomet, moraš sprejeti, da boš kdaj pa kdaj dobil gol! 😉

      Upam, da se tokrat motim.

      • AlFe ima genialne recepte. Messi mora nehati igrati, da bo Barcelona rešena in s tem ves španski nogomet. Seveda tudi Messi kdaj zgreši, a pokazalo se je, da je kljub temu najboljši.

        Torej najbolj sposobne odstavit in na njihovo mesto postavit manj sposobne ali nesposobne. AlFe se še ni ločil od socialistične miselnosti: ni pomembno ali je sposoben ali nesposoben, glavno je, da je naš.

        • Kar je Messi v Barceloni, je JJ v SLoveniji?! Šala stoletja!!! Manjka samo še trditev, da Slovenija sodi v šico držav, kot sodi Barka v nogometu!
          🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂

          Ja, zato pa je tako, kot je. In še zastonj izobraževanje:

          Miselnost: “ni pomembno ali je sposoben ali nesposoben, glavno je, da je naš” je plemenska miselnost. Socialistična miselnost pa je: “Država daj!”

          Ker je zastonj in ker gospod RIKI dela kaj že, to učenje ni imelo učinka.

          • V Sloveniji je konkurenca šibka, zato ni težko biti najboljši. Vsekakor so konkurenti še veliko slabši in manj sposobni. To kažejo rezultati, kadar so razmere vsaj za silo normalne. Toda povsem normalne niso nikoli, saj brez pristranskih sodnikov na naših tekmah ne gre.

            Poleg tega je naš Messi igral premalo tekem, da bi se zaradi njega naš klub plasiral kaj bolje.

    • Riki,
      zelo dobro ste povzeli predvolilno in povolilno dogajanje.
      Strinjam se z večino vaših ugotovitev, le o bodočem mandatarju in sestavljanju vlade menim, kakor piše v mojem komentarju višje 🙂

      • O mandatarju pa sploh nisem razmišljal saj je odklonilno stališče, ki ga je od strank izsiljevala RTV Slovenije, veljala za celo stranko SDS in ni bila vezana samo na JJ.
        Se pa iz teh TV Odmevov lepo vidi kam “pes taco moli”.

        https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174543568

        Bobovnik se je spravil nad Pahorja in mu vsiljeval drugačno “pot” kot si jo je zamislil Pahor.
        Bobovnik: “Odločite se lahko, da podelite mandat zmagovalcu. Obstajajo pa tudi druge poti. Zakaj ta pot g. predsednik?”
        Od 2:44 naprej
        Vprašanje če ljudje sploh še opazijo takšne poskuse pritiskov in poskusov vsiljevanja “svojih poti”, ker je takih perfidnih manipulacij toliko, da jih je težko našteti.

  17. Če v enem stavku povzamem slovenski volilni sistem:
    Slovenska desnica je zmagala v vseh 8 volilnih enotah, zato je čas, da vlado sestavijo poraženci.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite