Zmaga človeka, ne narave

23
370
Foto: Radio 1.
Foto: Radio 1.

Ko te dni mediji delajo obračun preteklega leta, ne morejo brez naravnih katastrof. Ja, imeli smo žled, imeli smo poplave in še kaj bi se našlo.

Uveljavljeni kliše, običajni politično korektni okvir za poročanje o teh dogodkih je nehuman in nerazsvetljen. Nerazsvetljen je v frazarjenju o majhnosti in neznatnosti človeka. Nehuman je v iskanju krivde, češ, za vse neprijetno v naravi smo krivi ljudje.

Novo leto je in čas za nekaj več optimizma in samozavesti.

Nemoč človeka

Vsakič, ko nas poplava, potres ali žled prisilijo, da opazimo naravo, prevladuje zaskrbljeno vitje rok in zavijanje z očmi, češ kako nemočen je človek v primerjavi z močjo narave.

Tako komentirajo tisti, ki se jim zdi, da bi se človek moral sramovati in opravičevati za svojo prisotnost na planetu in ki v samozatajevanju svoje človeškosti ne vidijo dosežkov človeštva in zmage civilizacije nad divjaštvom.

Med Slovenci, ki vsaj od Cankarja naprej ničesar ne berejo tako radi, kot tekstov, v katerih jih pisci dajejo v nič, se uklanjanje materi naravi še posebej dobro prodaja. Kot da bi ateistični mnenjski voditelji iskali nadomestek za bič božji in bi ponižno nastavili hrbet materi naravi.

Zmaga civilizacije

Pa je resnica ravno obratna. Šele ujma, kot je žled, pokaže na čudovite dosežke civilizacije. Šele katastrofa, katere statistična verjetnost ponovitve je 200 ali 500 let, nekatere za nekaj dni oropa civilizacijskih dosežkov. Preveč nesrečnikov tudi za več kot en teden.

Ampak v časih naših dedov in pradedov so bili vsi ljudje vsako zimo, vsak dan, doma v vlagi, na mrazu, v temi, ob zelju in krompirju. Ker je bila pač zima. Ne ker bi bil stoletni žled.

Šele ob ujmah, kot so se dogajale lani, opazimo, kako udobno življenje nam nudi civilizacija. Ob ujmah, ko stvari kar naenkrat niso več samoumevne, bi se morali zavedati moči človeškega duha nad naravo in ne obratno.

Narava je tista, ki bo potrebovala desetletja, da bo sanirala nesrečo. Leto po nesreči gozdovi izgledajo žalostno. In bodo še leta. Ljudje pa smo ceste in mobilna omrežja odprli v nekaj dneh, elektrika se je vrnila po enem tednu, le nekatere spremljajoče sisteme notorično počasne železnice in večje daljnovode smo popravljali skoraj eno leto. V civilizaciji je danes spet vse po starem.

Prvič nesreča, drugič neumnost

Drži, daljnovodi niso bili dimenzionirani za take obremenitve. Postavljeni so bili v časih, ko je bilo za tono jekla treba delati precej dlje, ko je bila potencialna škoda zaradi izpada elektrike manjša v primerjavi s ceno trdnejše konstrukcije. To se bomo iz te katastrofe naučili. Morda bomo postavili nekaj trdnejše stebre. Morda bo kak podjetnik ali inovator našel rešitev za odtajevanje kablovodov.

Če obstajajo sistemi za odtaljevanje žlebov na zasebnih hišah, ni vrag, da obstaja tudi kaj za daljnovode in železnico. Kanadčani imajo kar nekaj izkušenj. Morda pa le pogledamo čez planke. Nekje nekdo zna, in če mu bomo pustili zaslužiti, bo problem rešil. Iz vsakega nepredvidenega dogodka se inženirji kaj naučijo in podjetniki najdejo priložnost za zaslužek. Letala praviloma ne padajo z neba dvakrat zaradi iste tehnične napake in daljnovodi se tudi ne bi smeli več podirati zaradi ledu.

Pred 100 leti je nekaj bogatih podjetnikov imelo lastno elektrarno ob kakem mlinu, žagi ali parnem stroju. Danes lahko lastno elektrarno kupite za tretjino cene snobovskega pametnega telefona. Deluje sicer na fosilna goriva, ampak Bog pomagaj. Za 200 EUR ne dobite kaj prida vetrnic niti solarnih celic. In zelo verjetno je, da ko je sila, sonce ne sije in veter ne piha. Ali pa se na vetrnici nabere žled.

Ko smo ravno pri obnovljivih virih: kako prav bi v tistih dneh prišle male elektrarne. V krajih, ki so obdani z gozdovi, bi ob žagah in drugih lesnih obratih, lahko stale termoelektrarne-toplarne na biomaso. Kurile bi manjvreden les in vejevje, ki zdaj gnije po gozdovih. Pol Avstrije se ogreva na ta način. Naša država med tem spodbuja mikro fotovoltaične elektrarne po strehah in subvencionira kitajske fotocelice. Po drugi strani državna podjetja gradijo megalomaske energetske objekte tipa TEŠ6, do katere se podrejo daljnovodi. Vmes pa ničesar. Sumim, da je tako zato, ker ni usposobljenih rentnikov, ki bi pristavili svoj lonček za državne subvencije.

Zaradi ujme je koprsko pristanišče en teden mirovalo. Prevoznike zanima hitrost in zanesljivost. Če bi se to ponavljalo, pride pristanišče na slab glas in ob promet. Zakaj pravzaprav za rezervo ne zgradimo tistih nekaj kilometrov tira od Kopra do Trsta? Ker bi s tem slovenske železnice dobile konkurenco? Ker bi se morda izkazalo, da drugi tir ni potreben? Ker nekdo ne bi zaslužil s tujim denarjem? Ker Trsti ni naš?

Javni sektor

Poleg ljudomrzlih mizerabilistov so lonček k ujmam pristavili zagovorniki javnega in državnega. Da se je pokazalo, kako javne storitve, javna podjetja, potrebujemo. Neupravičeno. Nihče ni nikoli trdil, da jih ne.

Priznanje in klobuk dol vsem službam, ki so delale preko svojih opisov del in nalog, preko delovnega časa, pa naj gre za uslužbence v državnih ali zasebnih podjetjih, za policaje, gasilcem vojake, gozdarje, skavte … Zasluženo so osebnosti leta.

Ampak kakšne posebne reklame za državna podjetja pa ujme niso naredile. Ob žledu je razpadlo je omrežje državnega elektrogospodarstva. Ustavili so se vlaki državnega železniškega podjetja. Uničena je nadzemna državna železniška infrastruktura. Razpadlo je žično omrežje državnega Telekoma. Ustavili so se javni občinski vodovodi …

Pokazalo se je, da so ranljivi veliki centralizirani sistemi. Razpršeni pa ne. Filozofija interneta je v razpršenosti, ne v centralizaciji.

Kar je za silo še delovalo, so bila omrežja mobilnih operaterjev, kjer je zasebna konkurenca. Delovala je individualna sosedska pomoč. Deloval je prevoz z zasebnimi avtomobili in zasebnimi avtobusnimi prevozniki. Brnele so zasebne motorne žage. Elektriko so delali agregati, ki so jih je zasebnim kupcem ponudila zasebna podjetja. Delovali so agregati, ki so nam jih posodile članice EU.

Javni sistemi imajo določene prednosti in vlogo, zasebni druge. Skupni nastop poklicnih struktur in zasebne iniciative je rešil veliko stvari. Prek vseh pričakovanj so se izkazali prostovoljni, torej neprofesionalni, gasilci, taborniki in skavti.

Bati se moramo samo strahu

Ne, ni se nam treba bati narave. Vsak dan jo bolj obvladujemo. Vsak dan nas manj preseneča. Iz vsake katastrofe se česa naučimo. Bati se moramo samo neumnosti, neambicioznosti in pesimizma. Ker če verjamemo vase, napredujemo. Zdravimo bolezni, odpravljamo lakoto, zmanjšujemo revščino, preprečujemo vojne.

Vas že vidim, kako vijete roke, da je vsega tega vedno več. Pa številke pravijo, da ni, da je bilo lani tega manj kot predlani in da bo letos manj kot lani. In na kometu je pristala evropska sonda, če vam ta uspeh človeškega uma kaj pomeni.

In ne, noben občutek krivde ni potreben, ker obstajamo; ker imamo zakurjeno in se vozimo z avtom; ker puščamo okoljski odtis. Občutek krivde je na mestu samo v primeru, da v zameno za ta odtis nismo nič dobrega in pametnega naredili.

Za dobre namene v zvezi s tem je pa začetek leta kot nalašč.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


23 KOMENTARJI

  1. Gospodarsko briljantno naravnan prispevek avtorja.

    Neverjetno res, zakaj ne izkoristimo enormne količine lesne biomase po žledu za proizvodnjo energije?

    Zakaj država v to smer nima nobene stimulacije?

    Uvažamo pa kitajske celice. Doma pa gnije energija.

    Velik del krivde za izpad e, ne le ob žledu, ampak tudi ob snegu in močnemu vetru, ima elektrogospodarstvo, ker ne zagotavlja podiranje dreves ob daljnovodih, kar bi preprečevalo njihov padec na daljnovode in izpad elektrike ter povzročanje nepotrebne škode. Obveznost čiščenja ob daljnovodih je zapisana do elktrogospodarstva celo v zakonu.

  2. dobro napisano.

    //

    … le nekatere spremljajoče sisteme notorično počasne železnice in večje daljnovode smo popravljali skoraj eno leto.

    //

    železnice se še vedno popravljajo (iz postojne v ljubljano in obratno so železniški avtobusi).

    tega mnogi niti ne vedo, saj v medijih ni te teme (da še vedno nimamo niti prvega tira).
    železnice so lepo tiho, minister tudi, življenje je lepo, plača brezpogojna.

  3. Zelo dober, celo odličen članek! Zakaj?

    Kot prvo prikaže na socialni inženiring, ki VEDNO NAJPREJ UNIČUJE LJUDI, JIH STRAŠI, DELA TESNOBNE, PANIČNE, OHROMELE. Tako jih pripravi, da so odprti za čutenje in blokirajo razum.
    Nato jim servira ” Država bo priskrbela … varnost, …!”

    Marsikaj sem že sam opazil, kot je CO2, ki povzroča toplo gredo in NAJ BI povzročal SEGREVANJE PLANETA. Pa je letos v zDA padlo rekordne količine snega in imeli so arktični mraz. Prav tako januar že 150 let ni bil tako mrzel kot med božičem in novim letom: -20, celo -25.

    Dobro poveže kako nas socialni inženirji peljejo žejne če vodo s prastarimi triki KURJENJA ČAROVNIC.

    Vmes pa doda decentralizacijo, razvoj, podjetništvo, ponujanje novih rešitev, oz. teorijo svobodnega trga, ki je civilizacijo spravila na najvišje stopničke blagostanja in ugodja, zdravja in daljšega življenja. Si sploh predstavljamo v kakšnih pasjih kočah so ljudje zime preživeli še 100 let nazaja in tisočletja???? Danes pa večina ljudi niti psa ne upa pustiti zunaj v času zime.

    Predvsem pa mi je všeč, ker dozira ZDAVI OPTIMIZEM, logični optimizem, vero v dobro – kar meni osebno hitro zmaga in se predam pesimizmu, pa čeprav razumsko dobro vidim trike socialnih inženirjev. A obupujem, ker množica ljudi NOČE spremeniti mišljenja in obnašanja, ampak še raje prestrašeno VERUJE v ponujeno slepo vero centraliziranega, etatističnega BIROKRATIZMA.

    Šokira ( pozitivno) me ta obrat v pozitivno, ta salto mortale, nenaden. To je tu naredil uspešno Turk, parkrat pa na predavanjih Dežman Jože, ko je govoril, da smo isti kot drugi narodi, in da je komunizem poraženec, zadnjič je o tem govoril Vehovar na kongresu NSI: da je komunizem oba cilja zavozil: suverenost Slovenije ( Jugoslavije) in socialna varnost vseh ljudi. Vse je to že dolgo zavoženo in Tito je klečeplazil pred Zahodnjaki za infuzije pufov in BLEFIRAL.

    Zelo dobra predstavitev kapitalizma ( individualna iniciativa, podjetništvo, privatna, mala podjetja, prožna, ideje posameznikov, ki želijo izboljšati, zaslužii proti socialističnim dinozavrom, ki izumirajo).

    Ne veste s koliko ljudmi na “desnici” in med “katoliki” se srečujem že 10 let, ki so gospodarsko in drubeno gledano prav taki socialisti kot Luka Mesec. Tudi na tem forumu jih je mnogo, eni se o gospodarskih temah sploh pogovarjati nočejo, ker bi izpadli socialistični politkomisarji. Slovenijaj e res globoko v zamrznje Fritzlovi kleti. To se tudi meni osebno pozna, ker toliko obupujem zadnjih 10 let nad celo družbo.

    • Jaz tega o “toplogrednih plinih” tudi ne štekam. Pa IF to brani, kot povsem dokazano. Ker verjame stroki.
      Samo en pogled: če koncentracija CO2 res narašča, je segrevanje planeta (če je to sploh posledica) najmanjši problem.
      Kot najbrž veste je CO2 težji od zraka. Torej bo CO2 začel izpodrivati kisik in bomo vsi najmanj bolehali za višinsko boleznijo, če nam ne bo kaj hujšega. Pa je lahko plima visoka 20m, ne bo nič hudega… In tudi temperature bodo lahko 10 stopinj višje.

      • Stroka meri CO2, ki ga je več. Govorim po spominu. Pred industrijsko revolucijo naj bi ga bilo 100ppm, sedaj pa ga je okrog 500ppm. Co2 v zraku je manjših količin, seveda pa zelo blagodejno vpliva na zelenje, rastline veliko bolje rastejo, saj je to zanje hrana.

        Potem pa se stroka razdeli: eni dokazujejo, da človek ne povzroča bistvenih sprememb na vreme, drugi znanstveniki pa da povzroča ( AGW). Že tisočletja pa veliko bolj vplivajo ciklusi ledene in tople grede, sonce in ne vem kaj še.
        Poleg tega so zasačili birokratske znanstvenike v okviru OZN menda so IPPC, ki so ponarejali rezultate v prid histerije glede ogrevanja Zemlje zaradi človeka. Njim birokratom je v interesu, da se zaradi histerije pobirajo veliki davki, znenastveni inštituti in politika dobita več denarja za “ozaveščanje” in “raziskovanje”.

        Problem Co2 za utopitev ali zadušitev pa je v vinskih kleteh ali kjer vrenje v zaprtem prostoru pokuri O2 in vrže ven Co2. Tam so tudi mnogo večje koncentracije. Menda je Co2 v atmosferi komaj 2%.

        • napaka:
          ciklusi LEDENA DOBA in OTOPLITVENA doba.

          Ne vem pa kaj nanjo vpliva: Sonce, pozicija Zemlje, tračnica Zemlje, ..

        • Seveda je večja koncentracija, ker je težji od zraka. Če naj bi se takole povečevala koncentracija potem tudi odprt prostor ne bo pomagal.
          Sicer pa imaš prav, gre za zanemarljivo majhne količine, ki ne morejo imeti tako obsežnega vpliva. To so zaenkrat le natolcevanja wanna be znanstvenikov. Nihče tudi ne odriva metod po katerih naj bi prišli do teh sklepov o toplogrednih plinih. Vse je na nivoju medijskega poročanja.
          Mimogrede, 500ppm je 0.05%.

  4. Še ne tako dolgo nazaj sem Žigo Turka zelo čislal. Seveda mu inteligence in ekspertnosti v nekaterih znanjih še vedno ne odrekam, mi je pa iz vsakega članka bolj jasno, kako bistveno različen pogled na svet imam od njegovega.

    Njegova predpostavka, ali če hočete, sintetični povzetek z ” ni sem nam treba bati narave; vsak dan jo bolj obvladujemo” mi je velika in prav nič modra utvara. Če hočete lahkomiselna prepotentnost ( pa še kakšen drug ne prav prijazen pojem, tudi svetopisemskega porekla, bi se lahko našel).

    Kaj neki le ljudje v začetku leta 2015 v resnici tako dobro obvladujemo? Enega samega virusa od stotin patogenih ne obvladujemo popolno. Nekatere od njih malo držimo nazaj, nekatere prav nič. Patogene bakterije smo večinsko obvladali z antibiotiki, a se nam jih z razvojem rezistence spet vse več izmika in smo kot civilizacija proti nekaterim od njih trenutno z zadnjimi antibiotičnimi orožji ali celo že popolnoma brez njih. Raka v osnovi ne obvladujemo, nekoliko bolje ga zdravimo, a njihova pojavnost nam strmo raste. Podvojitev na 20-30 let. Procesa staranja ne obvladujemo in je seveda lahkomiselna utvara, da ga kdaj bomo.

    Biotska pestrost planeta nam pada. Obstajajo strokovni izsledki o izumiranju stotin ali tisočev živalskih in rastlinskih vrst vsak dan. Očitno tega ne obvladujemo. In utvara je, da se padanje naravno oblikovane biotske pestrosti prej ali slej ne obrača tudi proti človeku.

    Demografske rasti in prenaseljenosti delov planeta, čeprav je to teoretično ena od lažjih nalog, ne obvladujemo. V tretjem svetu rastejo že večdesetmilijonska mesta, v katerih danes polovica ali več prebivalstva živi v obupnih razmerah, brez pravega upanja, da bi se večina od njih kdaj izkopala iz te bede.

    Klimatskih sprememb na podlagi rastočih emisij toplogrednih plinov niti približno ne obvladujemo. Pravzaprav smo na začetku teh sprememb, pa tudi nas kot del razvitega zahoda te uverture resničnih sprememb že usodno tepejo. Vsaj mnoge med nami. S poplavami, sušami, neurji. Ne samo da svet kljub vsem vedenjem ni sposoben in pripravljen zmanjšati toplogrednih emisij, niti hitrosti naraščanja teh emisij nam vsej politični retoriki navkljub ne uspe umiriti.

    Dostopnost do kozarca čiste pitne vode ( če hočete okoli 2 litra dnevno za človeka, ohoho več pa za skrbno obdelano njivo, ki ga bo nahranila) je za preživetje človeka in človeštva mnogo bolj bistvena kot vse stvari, med drugim zadnji kriki vrhunskih informacijskih tehnologij, o katerih avtor v tem članku razpravlja.

  5. Glede na to, da mnogi glede klimatskih sprememb, tudi na tem forumu, še vedno nojevsko tiščijo glavo v pesek, pa podatek o temperaturah za 2014. 1,7 Celzija nad dolgoletnim povprečjem je bila lani povprečna temperatura v Sloveniji ( ob zelo namočenem toplem delu leta, kar sicer tisti čas znižuje temperature). Mislim da vseh 10 najtoplejših let, od kar pri nas merijo temperature, pade v času po l.2000. Slovenija je med deli sveta, za katere se predvideva, da bojo doživeli približno 2 kratnik globalne rasti temperatur.

    Podatki za globalno ogrevanje planeta se trenutno ustavijo nekje tik pod 1 stopinjo Celzija. Ampak, kot pravim- smo na začetku.

    Za razmislek, kaj 4 stopinje Celzija več pomeni, svetujem, da si za primer ogledajo najprej en tipičen gozd dežele kranjske danes, potem pa gozd v klimi, kjer so temperature približno 4 stopinje višje. Razmislijo naj, kaj bo ostalo od kranjskega gozda, ko nove klime najprej ne bo prenesla jelka, nato smreka in končno bukev.

    To ne bo kot žledolom. To bo kot Hirošima.

    • Nič ne poveš, kako bi se ti izognil pavlovemu sindromu: ”Država bo priskrbela … varnost, …!”
      Kajti ta nas uničuje bolj kot toplogredni plini.

      • Ah, včasih mi je bil Reagan tako simpatičen in tudi teza ” state is not the solution, but the problem “. Za razliko od pavla ( in izgleda tebe) sem to usmeritev nekoliko prerasel. Vidim, da je svet kompleksnejši. In da se spontano ne odvija vse tako lepo, kot bi bilo prav, da se. Tudi jaz še vedno sovražim zoprne birokrate in aparatčike in pijavke, ki v povezavi s politiko nekoristno sesajo davkoplačevalski denar.

        Ne verjamem pa več v zadostno pristonosti človekove modrosti, razsodnosti, poštenosti, altruizma, da bi verjel, da bo laissez faire svet odpeljal v svetlo, varno prihodnost. Žal povprečen človek rabi nekaj spremljanja intelektualno in moralno bolj prosvetljene roke, da bi ostal na varni in svetli strani in v odločitvah za skupno dobro in prav.

        Civiliziranost je stalen boj z vzgibi in spontanostjo džungle, s principi socialnega darwinizma. In ja, v robinhoodovstvu bo človeška vest, taka kot je ustvarjena in kolikor jo sploh bo, vedno našla nek šarm: torej vzeti bogatemu in dati revnemu in ne obratno.

        • Ne vem, kaj si tu prerasel. Država je nemočna. Vladarji ne morejo poskrbeti za to, kar bi ti rad. Ravno zato, ker zapadejo v “problem”, namesto v “solution”. Ti pa vztrajaš na “state is solution”.
          To kar ti predlagaš je tehnokracija brez milosti. To pa je direkten propad države.

          • “State is problem” vs.
            lažno upanje ( “state is solution”) in lažno sočutje, ki ga birokrati ponudijo kot rešitev po dolgotrajnem bombandiranju (socialni inženiring) populacije s tesnobo in vzbujanjem krivde

        • “Civiliziranost je stalen boj z vzgibi in spontanostjo džungle, s principi socialnega darwinizma. In ja, v robinhoodovstvu bo človeška vest, taka kot je ustvarjena in kolikor jo sploh bo, vedno našla nek šarm: torej vzeti bogatemu in dati revnemu in ne obratno.”

          Saj bistvo socializma, ki ga večina ne vidi, je ravno v tem, da skrite elite v socializmu jemljejo veliko denarja množici revežev, ki so v revščini enaki in se v njej vedno bolj potapljajo. SOCIALIZEM = JE JEMANJE REVNIM in DAJAJNJE (skritim) BOGATIM pod pretvezo, da se ekstremno jemlje vsem, da se pomaga revnim.

          Tega večina ljudi zadnji 200, 250 let noče in ne zmore spoznati.

          • Vsekakor šarm robinoodovstva. Toda Robinu Hoodu je kralj bil nad vsem, naši socialisti pa so kralja IZGNALI, da ne omenjam ruskih boljševikov. Tam so carja (z družino vred) ubili potem, ko jim je formalno predal oblast.
            In še danes v Sloveniji vsak 90% ljudi ne razume, da bi bilo kaj narobe z izgonom kralja. Morda niti z likvidacijo ruskega carja, ne. Tudi to jim je prav.
            To so socialisti. V Evropi imaš pa vse kar je zrasno na zelniku francoske revolucije (če rečemo, da nacizma in fašizma ni več).

  6. p.s.: ne morem si kaj, da ne bi komentiral še tole iz članka:

    “Ampak v časih naših dedov in pradedov so bili vsi ljudje vsako zimo, vsak dan, doma v vlagi, na mrazu, v temi, ob zelju in krompirju.”

    To je pa hudo pretiravanje in pač ne drži. Če drži za avtorjeve lastne prednike, naj bo pač tako zapisano. Elektrika je v slovenska mesta prihajala pred več kot 100 leti, pa že prej doma tam niso živeli v temi.

    Nasprotno, celo na kmetijah, ne le v mestih, so marsikje v dolgih temnih zimskih mesecih, ob večerih prebirali knjige. Mohorjevke grejo krepko v 19 stoletje, njihove naklade so pa bile za današnje razmere fantastične.

    Višja vlaga ob ogrevanju s pečmi na drva je bila v dobršni meri koristnejša, bolj fiziološka in zdrava v primeri z razmerami, ki jih ustvarjajo kasnejše oblike ogrevanja z izrazito bolj suhim zrakom.

    Zelje in krompir, ali prej še bolj zelje, repa, prosena in ajdova kaša so pa vsekakor bolj zdrave oblike prehranjevanja, kot si jih sam izbere današnji povprečni slovenski najstnik. Mnogi največji geniji slovenstva so gor zrasli (in to visoko v fizičnem in duhovnem pogledu)in živeli na takem prehrambenem “uboštvu” – recimo Ivan Grohar.

    Toliko za zaključek z moje strani o tem “napredku”.

    • Še to – šel sem checkirat podatke o prihodu elektrike v slovenske kraje. Obe liniji moji prednikov sta dobili elektriko pred l 1900.

  7. Avtorja je mogoče razumeti tudi tako, da lahko preprečimo ali omilimo naravne ujme, če se pravilno organiziramo.

    Tega pa nismo znali ali pa nismo hoteli, ne pred in ne po ujmi.

    Avstrijci so nam posredovali ponudbo, da lahko v 3 mesecih znova usposobijo električno železnico od Kopra do Ljubljane, pa vlada ponudbe sploh ni hotela obravnavati, kje pa, da bi se spogajala v korist Slovenije.

    • Zanimivo, le zakaj te ponudbe vlada ni želela obravnavat ? Pri vsej krizi železniškega omrežja ?
      Morda pa se bodo dogovarjali s Kitajci.

      • Verjetno zaradi pritiskov rentarjev v SŽ.

        Bi bilo mogoče, da stranka SDS javno podpre privatizacijo SŽ in podpre avstrijski načrt prenove.

        SŽ so največji izgubaš električne energije. 6MW lokomotiva na vodu izgubi vsaj pol take moči, ker so vodi na napetosti 3kV. Če bi bila napetost taka kot v EU: 10x višja, bi bile izgube elektrike na vodih in s tem milijoni € kar 100x manjši.

        Če SDS začne kampanijo za odprodajo SŽ in Luke Koper, jo bom srčno podpiral pri tem projektu in tudi pri naslednjih takih projektih.

        Ker pa ne podpira tega, pa vanjo vedno bolj dvomim.

  8. Ja, razmišljanje je dobro izhodišče tudi za druga področja, kjer se nekateri še vedno oklepajo argumentov v smislu: to ni sprejemljivo, ker ni naravno, ker je proti naravi. Kdaj si bomo tudi na teh področjih prizadevali za zmago civilizacije nad divjaštvom?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite