Zločini zoper človeštvo v času komunizma

Na iniciativo Evropske platforme spomina in vesti in Skupine za spravo evropskih zgodovin je dne 5.6.2012 v Evropskem parlamentu potekala konferenca o zločinih zoper človeštvo v času komunizma. O temi so spregovorili evropski poslanci in poslanke; Jerzy Buzek, Sandra Kalniete, György Schöpflin in Tunne Kelam, pravni strokovnjaki, predstavniki institucij in organizacij, ki se ukvarjajo z zgodovino totalitarističnih režimov, združenja žrtev in druge evropske institucije.

Namen konference je bil poiskati nov model mednarodne pravice, ki bi končno zadovoljil etične, moralne in pravne kriterije.

Evropski poslanec, Jerzy Buzek je v uvodnem nagovoru izkazal potrebo po iskanju odgovora na vprašanji kako in kaj narediti. Zločini komunizma bodo relevantno opozorilo za nas in bodoče generacije, le če bomo o njih jasno spregovorili. Po njegovih besedah, potrebujemo pogum, da bi lahko ločili kar je pravilno in kar je napačno ter dali pravi pomen kompleksni realnosti. Pri razumevanju in razčiščevanju tistih časov nam lahko veliko pomaga pravna poravnava zločinov komunizma oz. sklicevanje na pravno državo in pravičnost, je poudaril Buzek.

Evropska poslanka iz Latvije in predsedujoča Skupini za spravo evropskih zgodovin, Sandra Kalniete meni, da je pomembno narediti konkretne korake, da bi dosegli pravičnost in spravo, le pogovor ne zadošča. Mnogi še danes hodijo po ulicah ne da bi odgovarjali za zločine, ki so jih storili v komunističnem režimu. Iz tega razloga mora Evropa postaviti precedens za prihodnost in storiti vse, da bodo zločini obsojeni in zagotovljena pravica žrtvam, kakor je bilo storjeno v primeru nacizma.

Evropski poslanec iz Madžarske, György Schöpflin je poudaril, da je ta konferenca zanimiva in pomembna, ker obravnava verzijo zgodovine s perspektive zmagovalcev, po kateri so zločini komunizma manj kaznivi kot nacistični. Zanimivo je videti kako je hegemonsko prepričanje, v tem primeru s strani zahodne levice, izpodbijano. Dogodek je pomemben tudi zato, ker žrtve komunističnega režima in njihove družine še vedno živijo z občutkom nepravičnosti in Schöpflin v dogodku vidi priložnost za korak naprej. Ne nazadnje, s tem se razširja tudi koncept človekovih pravic in tako ustanavlja občutek usklajenosti polpretekle evropske zgodovine.

Za evropskega poslanca iz Estonije, Tunnea Kelama je to konferenca enakosti vseh žrtev totalitarnih režimov pred mednarodnim pravom. Danes, 23 let po padcu Berlinskega zidu in 8 let po širitvi EU je skrajni čas, da končamo dominantno paradigmo povojne zgodovine. Izkušnje so pokazale, da je eden izmed predpogojev za globlje evropske integracije tudi enakovreden pristop do žrtev različnih totalitarnih režimov 20. stoletja.

Evropska poslanka iz Litve, Radvilė Morkūnaitėb je opozorila, da moramo preprečiti, da bi mladi padli v isto past pojava sovraštva in radikalizma. Pomembno je, da se iz zgodovine nekaj naučimo in tudi, da sprejmemo enotne pravno-zavezujoče ukrepe, ki bodo služili tudi kot EU pravni instrument v odnosu do zločinov totalitarnih režimov.

Zapis sestavila: Klemen Žumer in Jelena Malnar

Foto (ustanovitev Evropske platforme spomina in vesti): SCNR