Zločin in kazen

Foto: Odbor 2014.
Foto: Odbor 2014.

Stanje v državi je v največji meri posledica tega, da kot narod ne zmoremo minimalnega soglasja o ničemer več. To seveda ni krivda državljank in državljanov, temveč elit, ki so oblastne, niso pa državotvorne. Slabo je, ker s tem spodkopavajo državo, dobro ker bodo na ta način slej ko prej spodkopali same sebe. Sejanje razdora med ljudi, ustvarjanje megle in čedalje večjega nasilja ne more voditi k izboljšanju. Upam, da je Cerar to, za kar se kaže – človek, ki hoče v odnose vpeljati višje kulturne in etične standarde – in ne to, kar mnogi namigujejo – lutka v rokah dejanskih vladarjev Slovenije. Eni zelo radi vnaprej obsojajo in rišejo najbolj črne scenarije. Jaz mu dajem možnost in si želim, da se bo izkazal. Upam, da bo od lepih besed, čimprej prešel h konkretnim dejanjem. Lepih besed se ne da dati v želodec.

Avantura z Alenko Bratušek, ki so jo mediji eno leto kovali v zvezdo, nas je veliko stala.

Slovenija potrebuje pomiritev. Potrebuje, da se bomo začeli ukvarjati z razvojem, da bomo lahko v miru delali in ustvarjali. Meni je vseeno ali to uspe levici ali desnici. To bo slej ko prej moralo nekomu uspeti, ali pa nas čez nekaj desetletij kot naroda in države ne bo več.

Po volitvah je ena glavnih tem poraz desnice. Veliko smolo je doživela Slovenska ljudska stranka, za kar mi je žal. Janševa SDS je volitve, kljub temu, da ji je bil namenjen dokončen propad, preživela z nekaj praskami. Ima 21 poslank in poslancev, je druga največja stranka v parlamentu in bo največja opozicijska. NSi je celo pridobila enega poslanca in se kot slišim precej samozavestno pogaja o vstopu v vlado. Jaz jim ne bom nič solil pameti. So zadosti stari in izkušeni. Bodo že vedeli, kaj je za njih in državo najboljše. Karkoli bodo naredili glede vstopa v vlado, jih ne bom vnaprej obsojal, ampak si bom mnenje ustvaril po njihovih rezultatih. Načeloma ni ne vladna ne opozicijska drža, ne slaba ne dobra. Vsaka je potrebna in odgovorna. Delaš pa lahko dobro ali slabo tako v vladi kot opoziciji.

Največja rana Slovenije je pravosodje. To, kar delata z Janezom Janšo in njegovo družino Branko Masleša in Vesna Žalik, je norost. Držati človeka zaprtega brez enega samega dokaza, se izživljati nad njim in njegovo družino, je sprevrženo. Z vstopom v politiko je vrh sodstva porušil razmerja med vejami oblasti ter zagospodaril nad zakonodajno in izvršilno vejo. Ena glavnih nalog politike v naslednjem obdobju je, da konča sodni terorizem v zakonodajni in izvršilni veji oblasti ter vzpostavi mehanizme, da se tako grobe zlorabe pravosodja ne bodo mogle več nekaznovano izvajati. Najprej pa je treba končati teror, ki ga Vrhovno sodišče izvaja nad Janšo in njegovo družino, zato vabim vse, da se nam pridružite na shodih pred Vrhovnim sodiščem, vsak dan ob 17.00 uri.

Kdo bo Francu Kanglerju plačal leta pravosodnega in medijskega nasilja? Kdo mu bo vrnil uničen politični ugled? Kdo mu bo vrnil leta uničenega življenja?

Pravosodje je prestopilo bregove, vendar se ne bo kot reka samo vrnilo v svojo strugo. Pravosodni teror igra danes vlogo pištol iz leta 1941 in 1942, ki so sistematično morile nedolžne domnevne politične nasprotnike revolucije. Ali smo se od tedaj kaj naučili, bo pokazal čas.

Po moje je odgovor za svetlejšo prihodnost samo eden: stopimo skupaj, nehajmo se kregati, sodelujmo na podlagi stičnih točk, razlike pa naj nas bogatijo. Ko bomo to znali, bomo vse težave lažje rešili.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.