Aleš Čerin: Zlato fiskalno pravilo po domače

5
1083

Premišljeval sem, kako bi zlato fiskalno pravilo razložil svojemu najstniku. Pa mi je na misel prišel citat Williama Arthurja Warda, ameriškega pisca člankov, pesmi in meditacij ter avtorja knjige “Fountains of Faith” (Vodnjaki vere): “Preden govoriš, poslušaj. Preden napišeš, premisli. Preden zapraviš, zasluži. Preden investiraš, razišči. Preden kritiziraš, počakaj. Preden moliš, odpusti. Preden obupaš, poskusi. Preden se upokojiš, prihrani. Preden umreš, daj.”

Preden zapraviš, zasluži ali zlato fiskalno pravilo

Prav vsaka vrstica je vredna razmisleka in celoten citat je upoštevanja vreden, a meni pride prav tale del: “Preden zapraviš, zasluži.”, ki se v angleščini glasi “Before you spend, earn.” Če bi ga ljudje upoštevali, krize svetovnih razsežnosti ne bi bilo. In tisti, ki so se tega držali, prav gotovo tudi sedaj niso v krizi. Jo seveda čutijo, ker krizo vedno plačujemo vsi – najbolj srednji sloj, a jih ni potolkla.

Pravilo “preden zapraviš, zasluži”, je po moje pravzaprav srž zlatega fiskalnega pravila, le da se zlato fiskalno pravilo nanaša na državo in mora biti zato bolj umetelno poimenovano. Ali pa je zato poimenovano bolj zavito, da ga ljudje težje razumejo in da lahko potem Zoran Janković “farba” ljudi, da je “fiskalno pravilo nek make-up, ki ga vlada potrebuje za prikrivanje svoje nesposobnosti in nerešenih problemov na področju produktivnosti, zaposlovanja in podobno” (vir: Planet Siol.net).

Nepremišljenost

Poskušajmo najprej malce analizirati pojem zapraviti (spend v angleščini). V povezavi z denarjem spend lahko pomeni dvoje: porabiti in zapraviti. Sam besedo v tem citatu razumem bolj v smislu zapraviti in tudi vsebinsko ločim med porabo in zapravljanjem. K temu se nagiba tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki zapraviti definira takole: “z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine”porabiti pa takole: “narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin”. 

Aha, besedica NEPREMIŠLJENO je torej tista, ki dela razliko. Res se mi zdi, da moramo biti nepremišljeni, da države ne zmoremo urediti tako, da bi le toliko porabili kot zaslužimo. Beseda nepremišljeno vključuje pojem “premisliti”, pravzaprav odsotnost premisleka. In res se zdi, da – kljub bogopodobnosti –  ne zmoremo premisleka za prihodnost, na primer, kaj bo z našimi otroci, ki bodo morali to kar bomo mi zapravili, oni zaslužiti, prihraniti in vrniti z obrestmi. Zato, ker smo mi taki, ki ne zmoremo živeti tako, da bi preden zapravimo, dovolj zaslužili in živimo preko svojih zmožnosti, bodo “nasrkali” oni, ki so te dni prvič prestopili prag šole ali vrtca. Morda pa je beseda nepremišljeno premalo ostra.  Raje bi jo nadomestil kar z besedo pohlep.

Zaupanje

Ker smo nepremišljeni, ker nismo sposobni zaslužiti, preden zapravimo in ker se nam razkorak med zasluženim in zapravljenim povečuje, nam tisti, ki nam posojajo, ne verjamejo, da bomo sposojeno zmožni vrniti. Vsak ve, da ko se človek navadi izobilja, gre težko nazaj na manj. Tveganje, da bi tisti, ki posojajo, dobili svoj denar nazaj, je pri nepremišljenih in pohlepnih ljudeh večje, zato nam, če si hočemo denar za zapravljanje sposoditi, zaračunavajo vedno večje obresti. Z drugimi besedami: to da zapravimo več kot zaslužimo in da se ta razkorak povečuje, nas stane vedno več. Pravzaprav bo stalo naše otroke, ki jih pa je vedno manj.

Da bi si pridobili nekaj zaupanja, da bomo državo uredili tako, da bomo zmanjšali razkorak med zasluženim in zapravljenim ter da bomo sposojeno sposobni vrniti, bi morali pravilo preden zapraviš, zasluži ali zlato fiskalno pravilo zapisati v ustavo, ki je ne more vsakokratna vladna politika spremeniti. Sprememba ustave  zahteva dvotretjinsko večino, ki je ni prav lahko doseči.

S kršenjem ustave se pa ni za igrati, tako bomo MORALI postati bolj premišljeni, morali se bomo spremeniti in morali bomo začeti živeti v okviru tega kar zaslužimo. Vprašanje je le, ali bomo za spremembe sami zbrali dovolj moči in s tem ohranili dostojanstvo države, ali pa nas bodo vanje prisilili. Samo v tem je razlika. Spremeniti se bomo pa morali. Že sedaj me je sram, če samo pomislim, da smo že (skoraj) v vrsti za “fehtanje” pred vrati Bruslja. Skupaj z Grčijo in Španijo.

Foto: Vera Reis, SXC.hu

5 KOMENTARJI

  1. PS, SD in vsi socialisti v Sloveniji želijo davkoplačevalski denar ( in ko tega zmanjka so na vrsti pufi) čim bolj PREMIŠLJENO porabiti za svoje pohlepne interese ali ga shraniti na Cipru.
    Dejstvo je, da država in njeni birokrati in managerji z davkoplačevalskim denarjem delajo slabo, neodgovorno in daleč od skupnega dobrega. Danes sem v Delu bral lestvico podjetij na Balkanu in večina podjetij v Sloveniji ima proti hrvaškim in srbskim podoben promet, dobička pa 10x do 20x manj. Dobiček je merilo uspešnega, gospodarnega poslovanja. Tukaj je šlo očitno za neumno poslovanje ali za zelo premišljeno krajo denarja iz podjetij.

    • Denar kradejo zaposleni s previsokimi plačami. Znižati plače na hrvaško oz. srbsko raven pa bo več dobička.

  2. NAJ NEHAJO ” JANŠEVI ” brskati po kreditnih mapah , a niste slišali PIRC- MUSARJEVO, kako je dvignila svoj pedagoški prst ! ?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite