Žlahtno, hlapčevsko ali preračunljivo?

15
316

roka pticiVeč značilnosti lahko prepoznamo ob zadnjih volitvah, novinarji so o njih marsikaj že napisali ali povedali, naj naštejem nekaj pomembnih. Prav gotovo se ne moremo izogniti prenovljenim novim obrazom, obsodbi in zaporu Janeza Janše tik pred volitvami, Združeni levici, ki je volivkam in volivcem ponudila demokratičen socializem in polomu Slovenske ljudske stranke, ki ni uspela prestopiti praga skupščine. O naštetih značilnostih bom v nadaljevanju predstavil svoj premislek.

Najprej pa nekaj misli o samem volilnem sistemu, zanj sem prepričan, da ne omogoča volje volivcev, to lahko zagotovi po mojem mnenju le večinski volilni sistem. V tem se ne bi moglo zgoditi, da o potrjevanju poslanskega mesta Janeza Janše, ki je dosegel 6116 glasov, odloča poslanec, ki si je pridobil le 701 glas. Ta v večinskem volilnem sistemu sploh ne bi bil izvoljen, kar bi bilo seveda edinole prav.

Novi obrazi

Novi obrazi nas vsakokrat razočarajo, saj so med njimi redki, ki so se izkazali kot pridobitev za slovensko državo, volivke in volivci pa še vedno verjamejo, ali pa le želijo verjeti javnim občilom, ki nam jih predstavijo kot rešitelje za vse naše težave. Eno je oglaševanje, drugo pa je pristransko zavajanje državljank in državljanov z obljubami, ki jih novi obrazi ne morejo izpolniti, kar je nedopustno, še posebej za tista javna občila, ki jih plačujemo vsi.

Po pravilu iščejo nove rešitve zagovorniki revolucije in socializma! Le zakaj? Morda zato, ker sami ne premorejo primernih obrazov in pravih rešitev za vladanje, zato te namenijo novim obrazom, ti pa lahko prikrijejo svoje izvirne usmeritve in obljubljajo vse tisto, kar si volivke in volivci želijo, čeprav vedo, da tega ne morejo uresničiti. To je vsekakor prevara, ki ni prepovedana, je pa »velika svinjarija«, če si izposodim že ponarodelo reklo iz slovenske politike, ki ponazarja eno od vrednostnih ravni v slovenski družbi. Vsekakor pomeni tako stanje razkroj slovenskih vrednot, ta pa je očiten še posebej v naših javnih občilih, ki nam ne zmorejo ali pa tudi nočejo predstaviti prave resnice, ki bi nas lahko obvarovala pred slabo izbiro. Ob takih priložnostih se mi prikrade zamisel o ukinitvi javne televizije, zakaj bi jo namreč plačeval, če jo redko spremljam, zadostoval bi mi tretji program, ki bi mu dodali še kakšno pomembno oddajo prvega in drugega programa. Te možnosti za znižanje stroškov države ni za spregledati. Grki se taki priložnosti niso odpovedali!

Zanimivo, da nasprotniki revolucije in socializma ne ponujajo novih obrazov! Le zakaj ne? Odgovor je preprost! Premorejo uveljavljene osebnosti in rešitve, ki so uresničljive in zagotavljajo blaginjo vsem državljankam in državljanom. Pri teh vztrajajo in ne ponujajo lažnih obljub, ki jih ne morejo uresničiti. Ni največja težava pošteno deliti, temveč je najzahtevnejša naloga vladanja ustvarjanje pogojev za pridobitev dobrin, te naloge pa zagovorniki revolucije in socializma nikoli niso znali rešiti.

Želim, da Novi obrazi to pot le uspejo in nas presenetijo! Mi, ki želimo tej deželi blaginjo in duhovni preporod, bomo za tako nepričakovano darilo nadvse hvaležni, in bomo zmogli srčno zaploskati Miru Cerarju, čeprav smo bolj naklonjeni usmeritvam, ki jih zagovarja Janez Janša. Vso srečo vam želim, gospod predsednik Miro Cerar, potrebovali jo boste, če ste se res odločili, da postanete prenovitelj slovenske družbe. Nasprotniki revolucije in socializma vas pri takih načrtih ne bomo ovirali, vaši nasprotniki bodo ustvarjalci novih obrazov, pa tudi poslanke in poslanci z vrednotami, ki jih ponazarja izjava enega od njih: »Ni sramota sprejeti neustavno odločitev v primeru zelo različnih pravnih mnenj.« Motite se gospod poslanec, takšna odločitev ni le sramota, je tudi nevredna dostojnih ljudi!

Obsodba in zapor Janeza Janše

Sojenje o primeru Patria traja že več let in daje ves ta čas zagovornikom revolucije in socializma veliko priložnost za blatenje njihovega političnega nasprotnika, predstavljajo ga kot državnega sovražnika, ki ga je treba izločiti iz volilne tekme, vendar le zato, ker bi s svojim volilnim programom lahko uspel ustvariti napredno demokracijo, ta pa bi seveda izločila njihove priskledniške in nezaslužene pravice, ki večini niso na voljo. Neverjetno s kakšno zagretostjo, pravzaprav sovraštvom vodijo to neobrzdano gonjo, ki traja že od tistih znamenitih roških dni. To je »kultura« sovraštva in uničevanja, ki jo je uveljavil komunizem, njegovi častilci jo ohranjajo še danes, nadeti ji skušajo le demokratični videz, ki morda lahko preslepi tiste, ki niso doživljali tegob in strahu tistih »pravljičnih« časov.

Spregledati moramo vendar že, da politični nasprotnik ni sovražnik, je le naš tekmec, ki ga moramo spoštovati in ga premagati v pošteni volilni tekmi. Skrajni čas je že, da sovraštvo nadomestimo s spoštovanjem do tekmeca in se spopademo z njegovim volilnim programom, še posebej z njegovo izvedbo, ne pa z njegovo osebnostjo. »Non quis, sed quid!« so trdili že stari Latinci, ki nam svetujejo, naj dela ne sodimo po človeku, temveč človeka po delu. Z osebnimi napadi si pomagajo predvsem tisti, ki nasprotniku niso dorasli.

Sam izrek sodbe me ni prepričal o krivdi Janeza Janše, mnenja mednarodno uveljavljenih pravnikov sporočajo, da ga je sodišče obsodilo brez materialnega dokaza, na osnovi suma, znamenj in sledi. To je nevarna odločitev, ki bi lahko služila za preganjanje vseh, ki mislimo drugače kot zagovorniki revolucije in socializma. Nisi tega storil, bi pa lahko! To je dejanje, ki pomeni popolno in vsestransko oblast in ukazuje hlapčevstvo. Takšna sodba ogroža demokracijo!

Gonja proti Janezu Janši pa je vendarle zmota zagovornikov revolucije in njihovih prisklednikov: trditve v njegovih knjigah, njegovih izjavah, veljajo naprej, tudi tista o levem fašizmu. Tudi ta krivična sodba jih ne more omajati, je le še eden od številnih poskusov onemogočanja sposobnega političnega nasprotnika, ki ne sprejema hlapčevstva za način življenja v demokratični državi. Ne razumem sprijenosti ustvarjalcev in razširjevalcev te nestrpnosti!

Vsekakor je sodba vplivala na izid volitev, ni bila v prid nasprotnikom revolucije in socializma. Zapreti vodjo opozicije neposredno pred volitvami je bila sprevrženost, ki nima para v Evropi, upam, da molk večine ne pomeni pohabljenje duha današnje slovenske družbe!

Shodi pred sodiščem v podporo obsojencem v zadevi Patria dokazujejo, da se del slovenske družbe zaveda, da mora v ta družbeni razkroj poseči, če hoče preprečiti naš gmotni in vrednostni propad ter obraniti demokracijo. Udeleženke in udeleženci, govornice in govorniki prihajamo iz različnih družbenih skupin, pogrešam pa na teh shodih naše kulturnike, ki bi se zaradi svojega poslanstva tudi lahko postavili v bran človekovih pravic! Izjema v tej sredini pa je dramski igralec Tone Kuntner, ki nam iz svoje bogate zakladnice izpričuje in dokazuje, da so naši veliki umetniki, pesniki, pisatelji in drugi kulturni ustvarjalci izhajali iz naroda, ustvarjali za narod, bili njegov buditeljski del in z njim delili usodo veselih in težkih trenutkov v naši zgodovini. Kaj bi ta današnji molk lahko pomenil?
Povod za te shode je krivična sodba, vzrok pa so razmere v slovenskem sodstvu, ki ogrožajo slovensko demokracijo. Te prihajajo v ospredje in zahtevajo rešitev. Le naštel bom nekaj tistih, ki so najbolj usodne, rešitve pa bodo poiskali strokovnjaki, če se bodo le držali stroke, se oprijeli primerljivih demokratičnih ureditev in se ne bodo uklonili ustrahovanju ali preračunljivosti.

Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo v svojih številnih odločitvah popolnoma jasno. Sodstvo kot ena izmed vej oblasti se sme javno kritizirati. Ta kritika je dopustna skorajda do meje, kot velja za politike.

Sodstvo mora doseči učinkovitost, ki je primerljiva z učinkovitostjo v drugih državah Evropske zveze. Imamo največ sodnikov, 50 na 100000 prebivalcev, Italija 10, pet krat manj. Ob dvakratnih čakalnih rokih je učinkovitost naših sodišč desetkrat manjša! Število izgubljenih tožb pred evropskim sodiščem se bliža 300 in slovenska sodišča so v zadnjih desetih letih v 442 primerih kratila človekove pravice. Ustroj sodstva mora zagotoviti in omogočiti tekmovalnost med sodniki, javno sojenje z javnim glasovanjem sodnikov, saj sodijo v imenu ljudstva, vsebovati mora pravila in merila za potrditev in odpoklic ter izločiti iz sodstva vse, ki so v obdobju komunizma kratili človekove pravice.

Iz svoje izkušnje v gospodarstvu ocenjujem, da bi ob znižanju sodnikov na polovico, preostala polovica lahko dvakrat več postorila, le prava polovica bi morala zapustiti sodišče.

Demokratični socializem

Uspeh Združene levice na volitvah je presenetljiv, vendar menim, da je dobrodošel, hkrati pa je njena uvrstitev v parlament tudi poučna in koristna ponudba! Za razliko od ostalih, tako imenovanih levičarjev, so se njeni predstavniki odkrito opredelili za svoj program: za demokratični socializem. Z njimi se ne strinjam in me je strah te grožnje, vendar spoštujem njihovo odkritost in tudi pravico uporabe vseh demokratičnih sredstev, ki jih nudi veljavna zakonodaja.

Njihova odločitev je zgodovinska, prvič se je namreč zgodilo, da so zagovorniki predstavili takšen svoj cilj, partija je to storila šele takrat, ko je imela oblast že trdno v svojih rokah. Zanimiva pa je drža zagovornikov socializma, pa tudi tistih, ki so mu le naklonjeni, da ob naših usodnih izkušnjah revolucijo vedno spregledajo in zatajijo.

Žlahtna desnica

Sam naslov prispevka sem povezal z izpadom Slovenske ljudske stranke iz parlamenta, ki ni le presenetljiv, ampak tudi napoveduje, sam si to želim, da volivke in volivci že tehtajo verodostojnost kandidatov in njihovih programov, pa tudi sporne odločitve njihovih predhodnikov. Stranko lahko uvrstimo med stranke na desnici, morda tudi žlahtni desnici, ki naj bi v slovenski politiki sodelovala pri nekaterih spornih odločitvah, ki so pripomogle, da so zagovorniki revolucije in socializma med drugo svetovno vojno uspeli z družbenim prevratom, po osamosvojitvi pa ohranili svoj vpliv v vseh porah naše družbe.

Z žlahtnostjo v politiki imam nekaj težav, saj me beseda žlahtnost usmerja k odličnosti, tudi nekakšni vzvišenosti, še najbolj oprijemljiva pa je v javnem življenju žlahtna kapljica, ki najbrž pomeni dobro pijačo, nisem pa prepričan, da v politiki žlahtnost lahko pomeni le odliko, morda vzvišenost, ki pa to ni. Vem za pobude o ustvarjanju žlahtne desnice, ki pa za vzdrževanje političnega ravnotežja zahteva tudi nasprotno stran, to je žlahtno levico, vendar pa o njej nimam nobenih podatkov. Kot mi je poznano, je pobudo o žlahtni desnici spočela tako imenovana levica. Le čemu žlahtno desnico in ne žlahtne levice?

Iščem odgovor! Na levici so le enaki, enakopravni in bolj enakopravni, ki se žlahtnosti odrekajo, na desnici so le enakopravni, teh pa je preveč, zato je treba izločiti manjši del žlahtnih in jih razglasiti za žlahtno desnico, ki bo deležna dela pogače, bo lahko zraven, priznala bo njihove predpravice in če bo treba, bo prevzela krivdo za vse napake in zablode. To ni blodnja, to je resnica, ki se ni le zgodila, dogajala se je vrsto let, žlahtne pa so preurejali in zavrgli, ko niso bili več koristni. Nič žlahtnega ni v teh izkušnjah, še manj, to žlahtnost lahko uvrstimo med vzroke našega družbenega razkroja: gospodarskega in vrednostnega. Ponovil bom svarilo, ki sem ga že zapisal: »Bog nas varuj žlahtne desnice!« Naj navedem nekaj pomembnih odločitev, ki jih po mojem mnenju lahko uvrstimo med »žlahtne«: dolomitska izjava, Depala vas, večinski volilni sistem in izstopa iz zadnje Janševe vlade.

Ne maram žlahtne desnice! Ne maram tudi ljudi, ki so jih polna usta Boga in poštenosti, hkrati pa napravijo vse, da bi se dokopali do pravic, do katerih niso upravičeni. Sprega komunizma in žlahtne desnice je vzor še drugim nenaravnim in nravstveno oporečnim povezavam, ki jih sam obsojam, saj siromašijo državo, gmotno in duhovno. Zame je nesprejemljivo stališče, ki ga ponazarja mnenje: »samo, da smo zraven«! Poštenemu državljanu, še bolj poštenemu kristjanu, bi moralo biti tako prepričanje tuje.

Seveda ni tako! Imamo na eni strani Zvon 1 in 2, na drugi pa Forum 21, to so ponori take naveze, ki ugonabljajo zdravi del družbe, ki ne more ali noče biti zraven. Ti vzori v vrhu politike pojasnjujejo in opravičujejo, da so mnogi kristjani dopoldne pri maši, popoldne pa ubirajo stranpoti, ki jih je uveljavil socializem.

Za zadnjimi volitvami bosta ostali dve žlahtni sledi: v skupščini smo se poslovili od slovenske ljudske stranke, Nova Slovenija pa je zavrnila sodelovanje v vladi, ki ni marala sprejeti njenih razumnih pogojev za vstop. To je bila prava in modra odločitev, menim, da prva, ki ima pridih žlahtnosti. Tako imamo tudi odgovor na vprašanje v naslovu! Do te zavrnitve: hlapčevsko in preračunljivo, po njej morda: žlahtno!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


15 KOMENTARJI

  1. Zanimiv, briljanten prispevek avtorja.

    Zanimivo in koristno si je prizadevati za žlahtno desnico in žlahtno levico.

    Žlahtnost, ki jo izžareva skupno spoštovanje civilizacijskih vrednot in demokratična, dostojanstvena tekma za boljše rešitve, ki bodo krepili duhovno in materialno rast slovenske skupnosti.

    Potem bosta ti dve roki skupnega slovenskega telesa ustvarjali koristna dela za slovensko skupno dobro.

  2. Za prste oblizat ali polizat, je rubrika v Mladini (a je še, ker jo že nekaj časa prebiram le kot nujno zlo). No, Anton je vse prej kot Mladina.
    Bravo Anton!

  3. Urankar je odličen, ko gre za energetiko in izkušnje iz socializma.

    Pri analizi politike pa ga potegne v SDS vrtinec brezizhodnosti. Če gledaš v smeri SDS, potem prihodnosti ni.
    Seveda sem proti izdajalcem ( ki jih JJ naziva žlahtnike), proti socialistom v vrstah “desnice” – a le teh kar mrgoli tudi v SDS. Če bi SDS naslavljala samo desničarje z resnično desničarskimi prijemi ( ne pa s socialističnimi in celo komunističnimi) – potem bi zbrala komaj 10%.

    Problem je, ker je SDS puhla, votla, prazna stranka. Tako kot Jelinčičeva SNS. Samo firer in nič več. Samo fasada desničarstva in nič več. Največji sovražniki pa so tako ali tako okoli njega tisti, ki kaj hočejo dobrega narediti – ne pa komunisti.

    SDSovci že par let neprestano v svojih trobilih in zasebno porivajo SLS in NSI med “žlahtnike”. Mislim, da pri NSI delajo to pristransko in zlobno.

    SDS dosedaj NI uresničevala desničarskega programa. Zaganjala se je v stvari, ki jih ne more sama rešiti, če nima 51% ali celo 2/3 večine. To je ugodno za politika, ki lahko to samo lapa, ni pa mu nikoli treba nič narediti, saj vedno pokaže utemeljeno na druge, ki so večinsko proti takim rešitvam: recimo:
    1. večinski sistem
    2. lustracija
    3. ..

    Če večina Slovencev šele po 25 letih demokracije spoznava informacije o svobodnem trgu, pravni državi, vitki državi, nizkih davkih, podjetništvu, da podjetniki ustvarjajo nova delovna mesta –
    SDS kot staro ploščo pogreva osamosvojitev, komunisti pa nabijajo z rdečo zvezdo in Jugo-balkanizmom. Oboji plešejo ples čarovnic, nič koristnega pa nihče na naredi.

    Kakšni so rezultati v 25 letih?
    Pluralni mediji?
    Reformirano in učinkovito sodstvo ( šele sedaj vidimo kako gnilo je, šele v primeru JJ)?
    uspešno gospodarstvo?
    Malo posegov države v gospodarstvo? Malo državne lastnine in veliko privatne lastnine?
    velik standard ljudi?
    velika zaposlenost?

    • Osamosvojitev , in obdobje pred tem komunizma se pač obravnava še vedno sprevrženo. In to je neumnost . Nardo ,ki nima jasne zgodovine nima niti bodočnosti – žal. V povojni zgodovini je veliko zamolčanega in zlaganega in pretiravanja. Glede SDS in Janše. V tem sistemu niti SDS niti Janša niti desnica ne more premakniti zadeve , ker pač nima večine. To pa je zaradi zamujene lustracije in medijev ,ki so izrazito naklonjeni levici. Pa ne samo to pri tem vztrajno blatijo JJ in SDS

      • Jap, tako je! Sicer pa bi predlagal majhno spremembo gledanja: levica si je podredila medije. Upam, da razumete to drobno pripombo, gospod Vlado.

    • PAVEL PRAVI:
      Problem je, ker je SDS puhla, votla, prazna stranka. Tako kot Jelinčičeva SNS. Samo firer in nič več. Samo fasada desničarstva in nič več. Največji sovražniki pa so tako ali tako okoli njega tisti, ki kaj hočejo dobrega narediti – ne pa komunisti!

      Tako izjavo da lahko samo človek,ki živi v čredi zafrustriranih slovencev,ki nasedajo lažem,ki jih trosijo mediji po diktatu postkomunistov,ki izgubljajio tla pod nogami in se v kaosu,ki ga sicer načrtno ustvarjajo,grizejo med seboj in jim je edini cilj na račun neukega ljudstva priti do dobro plačanih položajev v vladi,ki je že nekaj časa zgolj formalna tvorba,ki se drži nad gladino samo še s pomočjo totalne apatičnosti državljanov,ki se oklepajo lažnih obljub in gromozanskih kreditov s katerimi si kupujejo oblastniki lojalnost in zaupanje naroda v “odlično” delo začasnih vlad,ki crkujejo ena za drugo in puščajo za seboj pogorišče!
      Kaj pa potem,ni jim treba bežati in iskati azila,ker so si ga prenekateri že zdavnaj
      kupili,tiste,ki so jih pri tem poslu pa pozaprli!Tako je to tov.Pavel,ki postajaš Savel!
      Velik delež za stanje,ki je nastalo,imajo ljudje,ki so zatajili preteklost in genocid
      nad ljudstvom ter licemersko zagotavljajo,da “gradijo” na krščanskih vredntah,laž in pohlep,nista in nikoli ne bosta krščanski vrednoti!Vrh ledene gore je,ne boj,
      ampak mesarsko klanje za visoke položaje v EU,ki jo sicer pljuejo vsakič,kadar je le
      mogoče in obenem prepevajo brez sramu,bandiero rosso!
      Kako globoko si padel Pavel,dokazuje tudi tvoja halucinacija o “firerju”,ki si jo privzel od ljudi,ki bodo mogoče nekoč sodili tudi tebi! Potemtakem je bil tudi
      Matija Gubec “firer”!

  4. državljank in državljanov …
    ===============
    Prek tega ne morem. Ne posiljujte jezika, ne slinite se ženskam. To je jezik za slavnostni nagovor. In naši levičarji nas seveda za vsako stvar slavnostno nagovarjajo, saj nas tako neizmerno spoštujejo, kajneda.
    In isto počnete vi.

    SDS in Janša je res tarča pregona oblasti. Toda ne sanjajte o nekih tekmecih in medsebojnem spoštovanju. Raje sami dajte uvidet s kom imate opravka in kje živite.
    Za pravico se je treba borit. Bojim se da bo Janša klonil v zaporu in bo spet prišel ven zagrenjen in ciničen. Bojim se da se je vdal in računa na Evropsko sodišče. To pa pomeni, da bo tu vse tako kot je bilo prej.
    Medtem je država paralizirana. Država je na kolenih pred našimi sodnicami. Poslanci glumijo parlament. Vlade še ni, tako da bo šlo še nekaj časa. Medtem Masleša in gospoda morajo upravičit prevzem države, praktično državni udar po roki sodstva. Nekaj kar se v zgodovini človeštva še ni zgodilo.

  5. Do te zavrnitve: hlapčevsko in preračunljivo, po njej morda: žlahtno!
    ========
    Ne razumem, a je kaj narobe z zavrnitvijo NSi vstopa v vlado?

  6. Članek Urankarja je zelo dober.

    Neumestna je edino primerjava Zvonov s Forumom 21. Kako gre to skupaj? Zvonova lahko kvečjemu primerjamo s podjetjem, ki so ga – recimo temu tako – pojedli tajkuni. Forum 21 pa je – vse kaže na to – le malce širše jedro slovenske komunistične partije (kar lahko preberemo tudi: mafije).

    Upam tudi, da je tista skupščina v zadnjem odstavku lapsus oziroma (tem bolje) ironija?!

  7. “Problem je, ker je SDS puhla, votla, prazna stranka. Tako kot Jelinčičeva SNS. Samo firer in nič več. Samo fasada desničarstva in nič več. Največji sovražniki pa so tako ali tako okoli njega tisti, ki kaj hočejo dobrega narediti – ne pa komunisti”

    Briljantno!

  8. Roman,prodajaš blato za dragulje,na žalost kupcev tvojih in pavlovih” briljantov “ne manjka,norost pobebavljenega naroda,raste premosorazmerno z rastjo duhovnega
    razsula med ljudmi,kar lahko razberemo iz pavlovega teksta in tvojega navdušenja nad njim!Ne vem,kaj vse se se bo moralo še zgoditi,da bodo ljudje izluščili svoje možgane iz komunistične lupine,širino polja vašega razmišljanja ste dali v najem sockomunističnim demagogom,ki žive od pridelka na polju.ki ste ga velikodušno dali v najem katerega cena je možnost prepevanje pesmi,ki so jih prepevali komunisti in jih še prepevajo v stožiškem pandemoniju,ko vas “dajejo iz kože”!Sicer pa me dogodki v Sloveniji in EU parlamentu spominjajo na film Federica Fellinija z naslovom Amarcord,ki prikazuje življenje v Emiglia Romagna v času fašizma.kjer je v eni izmed sekvenc,bebavi sin posestnika, splezal na drevo in kričal:”Io voglio una donna!”
    Nekaj podobnega se ta trenutek dogaja tudi v Bruslju,amak v tem primeru je povsem jasno za katero donno gre,ki resno jemlje vpitje človeka….

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite