Zlaganje drv kot domača »forma viva«

9

Lepo zložena drvaŠe nikoli nisem bil po objavi kakšne fotografije na Časnik.si bolj presenečen nad odzivom komentatorjev kot zadnjič, ko sem objavil fotografijo (zame) pretirano lepo zloženih drv v manjšem kraju blizu Ljubljane. Zapisal sem, da je mož, odgovoren za pretirano lepo razžagana in pretirano lepo zložena drva s svojim malim cirkularčkom “cvilil” celo nedeljo ter nam in sosedom “paral” živce.

Naj opišem še malo bolj podrobno. Sam sem se za dobro minuto ustavil pri možakarju in opazoval njegovo žaganje. Vsako poleno je z neverjetno vztrajnostjo obračal v roki – medtem je cirkular seveda delal – in ga vsaj kakih petkrat obrezal. Tako, da je poleno popolnoma “pasalo” v skladovnico. Kot, da mož postavlja domačo “forma vivo” in ne samo zlaga drva za v peč. Cirkular je vsakič, ko je mož odžagal kakšen zanj estetsko nepotreben delček, predirljivo zacvilil. Meni so se preprosto zasmilili ljudje, ki živijo v tem kraju, ki jih možakar pretirano obremenjuje s hrupom. V nedeljo. Še posebej so se mi zasmilili bližnji, ki morajo vsakodnevno prenašati možakarjeve perfekcionizme. Odziv ljudi v komentarjih je bil različen, a še največ ljudi je podpiralo možakarjevo skrb za lepoto in njegovo delavnost.

Pretirano natančno?

Težko reči, priznam. Sploh kar tako na splošno. A verjetno se strinjamo, da se da v vsaki dejavnosti pretiravati. Sam sem dolga leta delal v okolju analitskega laboratorija v velikem farmacevtskem podjetju, kjer je natančnost pri delu seveda zelo pomembna. Okolje tako kar vabi, da ljudje postanejo pretirano natančni. Tako, da se recimo pri rezultatu, ki ti ga poda analitski inštrument – recimo, da ti “vrže ven” 0,16045784 % za kakšen razkrojni produkt zdravilne učinkovine – nekateri nikakor ne morejo odločiti koliko decimalk je dovolj. Vsake decimalke je škoda, četudi vemo, da imajo stroji omejeno natančnost in da decimalke zelo hitro izgubijo smisel. Pri delu v laboratoriju sem opazil, da nekatere način dela posrka v tako natančnost, da “nikamor ne pridejo”, da recimo analiza, ki se jo normalno izvaja tri ure, pri njih traja 9 ur. Analiza je seveda narejena perfektno, a zanjo se je porabilo 6 ur preveč časa. In kolegici, ki je na tak način delala, nikakor ni bilo mogoče dopovedati, da pretirava. Mnogi so jo imeli za odlično delavko.

Poznam moža, ki je vedno želel imeti skrbno pospravljeno dvorišče. Hvalevredno, ker vidimo vse preveč zanemarjenosti okoli hiš. Primer: Mož je dvorišče lepo pospravil, vse do zadnjih najmanjših, skoraj bi rekel, mikro smeti. Po dolgotrajnem ukvarjanju z dvoriščem, se je zadovoljno ozrl nazaj na opravljeno, pa je veter že prinesel nekaj listov s sosedovega drevesa. Mož je urno skočil na noge in odpravil še to pomanjkljivost.

Tretji primer je primer mlade žene, ki je želela imeti skrbno “spedenane” otroke in moža. Tako je, poleg drugih podrobnosti, izjemno skrbno likala cunje. Ona je likala vse in to tako skrbno, da je porabila cele večere, da je lahko do zadnjih gubic zgladila prav vse nepravilnosti. Ja, prav vse gube je zgladila in bila ponosna na svojo pedantnost. A stalno je jamrala, da nima nobenega časa zase. Kot vem, sedaj tudi moža nima več …

Slovenci cenimo delavnost

Zdi se, da sem s fotografijo lepo zloženih drv, ki je meni simbolizirala nekaj pretiranega, pravzaprav dregnil v kak slovenski žulj. Slovenci pač cenimo, da se dela, da se veliko dela, pa četudi “se dela samo, da se dela”. Še več, da ljudje vidijo, da se pri hiši dela.

Zdi se mi, da je med nami zelo cenjeno, da se delo kar se da dobro – pa čeprav pretirano dobro – opravi. Da je za nas pomembnejši videz – recimo okolice hiše – v primejavi s kakovostjo medsebojnih odnosov, kar je dosti manj opazno, če so slabi. Redki komentatorji so namreč potrdili, da so sosedje reveži, ki morajo cele dneve poslušati “cviljenje” stroja in da so posebej “bogi” možakarjevi bližnji, ki morajo prenašati take in podobne perfekcionizme.

Iskati mejo

Sam menim, da je pri vsaki stvari, pri vsaki dejavnosti treba iskati mejo med “dovolj in preveč”. No, najprej – se mi zdi – je treba priznati, da taka meja sploh obstaja. Da je kdaj mogoče tudi preveč natančnosti, ko s svojim perfekcionizmom pretirano “težim” sebi in okolici, ko delo zame nikoli ni dovolj dobro opravljeno in ga ne morem in ne morem dokončati, ko mi taka pretirana natančnost že onemogoča ukvarjanje z bistvenim.

Meni je naravnanost na “iskanje meje med dovolj in preveč” pomagala prav prejšnji teden, ko sem na vrtu moral popraviti betonske plošče, ki jih je lipa s svojimi koreninami dvignila in je bilo vse vegasto. Čez nekaj časa sem ugotovil, da me motijo vedno manjše nepravilnosti v izravnavanju plošč. Sčasoma me je motil že vsak milimeter. Pa sem se spomnil na moža s cirkularjem in se ustavil … Hvala Bogu!

Še tole: Pri pisanju tega članka sem odguglal “pretirana natančnost” in ven mi je vrglo med drugim tudi “obsesivno kompulzivna osebnostna motnja na kar so namigovali že nekateri komentatorji.

Foto: Aleš Čerin

9 KOMENTARJI

  1. Moj mili Bog!

    Odlično, g.Čerin! Odlično!

    Seveda so možne še bolj poglobljene raziskovalne analize in ekspoertiza antropologa, psihiatra, psihologa, domačega župnika, odbora Vaške skupnosti, sociologa, teologa, da bi prišli do dna slovenskega deloholičarstva.

    Fokus, pa, seveda, itak, bi moral biti posvečen hrupnežem zadovoljnega srednjega razreda, ki velezadovoljni od svojega statusa, živeč v lepi novi hiški, drgnejo in navijajo svoje kosilnice ob sobotah zvečer ali v nedeljo zjutraj. Posebno hudi so tudi pripadnik gornjega srednjega razreda,ki posedujejo povirbano zemljo ali gozdove in se morajo pod nujno ukvarjati, tudi ob sobotah in ob nedeljah s svojimi traktorji, motornimi žagami, cepilkami za drva in podobno.

    Ne bi govoril o tistih čistunih, ki odpadkov, lesenih, plastičnih ali kemijskih ne odvažajo, kot globalno urejeni komunalsko osveščeni bedaki, ampak jih, oni, brihtneži, priročno zažigajo v okolici bajte! Pa mu rečeš, pa se reži. Pa mu rečeš drugič, pa bi se že tepel.Tretjič si že ogrožen.

    Najhujši pa so, vsekakor, pedantneži, kot ga obdeluje zgodba g.Čerina. Žagalci lepih drv! Kako ti uživajo, pa ni za povedat v eni sami zgodbi!

    Bog ne daj, da stopiš do njega, soseda, seveda in ga povprašaš, če le ne bi ropotal kot idiot v nedeljo ob pol osmih zjutraj!? Ne nakladam, sploh ne.Grem in rečem, imam vsaj pet slučajev, raje več… so what ? TO SO ŠOKI!

  2. Ja, pokorno javljam!

    Pozabu.Ideja!

    G., spošt. Čerin je odprl zelo obširno nišo slovenskega raziskovalnega novinarstva.

    Menim, da, če bi se pametna novinarka ali novinar lotil zadeve na pravem koncu, bi salamensko razburkal slovenceljsko deloholičarsko zadovoljstven kasto hrupovalcev, zasmrajevalcev,in drekačev vseh slojev, od Tuerkove prve kaste posvečenih navzdol do nas, drugo in tretjekastnih, nečistih, drugačnih, bedastih in garajavih!

    Pa ne to-gre za nekaj več! Humanost, vrednote, kultura, etika in sociološka odgovornost državljana X je pomembna!

    Tu so gore za premikat v tem kučanskem Slovenistanu!

  3. Zelo dobra argumentacija na trditev podpisano pod fotografijo skladovnice drv.

    Sodni primer “Patria” je pravkar dočakal 10 let od začetka.
    Sedaj neka okrajna sodnica že tri mesece “proučuje” ali je primer zastaral ali ne. “Verjamem” da se s tem ukvarja najmanj 8 ur na dan. Pri tem ji verjetno pomaga ekipa najmanj 5 pravnikov. Dokončne odločitve, kot kaže, še ne bomo dočakali, ker “drugovi, situacija je veoma složena”. O tem kakšna je zakonodaja ne odloča zakonodaja ampak neka okrajna sodnica. Iz tega bo nekoč zanesljivo naredila doktorat.
    Po sodnih zaostankih smo prvi v EU, po številu sodnikov na število prebivalcev pa tudi. Ampak, mi smo seveda nekaj posebnega, vsi naši sodni primeri so edinstveni, zelo zakomplicirani.

    Vse naše ceste vodijo čez geološko najbolj komplicirana območja na svetu, enako vsi naši cestni tuneli, zato so naše ceste najdražje na svetu in gradi se jih najpočasneje in najdražje.

    Itd … ampak ti primeru se lahko lepo zakamuflirajo v težavnost, samo zato, da se lahko izdatno molze državno blagajno v imenu natančnosti, pridnosti, strokovnosti in vsega kar je domnevno dobrega. V resnici pa gre za državo v kateri vladajo kontinuitetni mafijski lobiji, ki skubijo državljane.

    • Dragi Riki, dejansko!
      Ja, 10 let. Ja,pomembnica že tri mesece študira in pomagaji Bavcon in njegovioh 12 pripravnikov za rdečkasto kaeriero v aparthajd kučanskem sodstvu.
      Delajo kot norci,saj vedo, da jih čakajo bogate karierne nagrade in večno janičarstvo v ugodju preskrbljenega novega XXL slovenistanskega razreda!
      Drugi razloh jke, seveda strah. Bojijo se izgubiti službo in dobiti markacijo, rdečo židovsko zvezdo, ki bi jih za vse življenje in za dve novi pokoljenji zaznamoval za dolgo časa.

      Amapk, glejte, smo na začetku poti v Švico. Šturmova analiza razgalja nore sodnike in sodnice kolikokrat, sprijenci, so sodili proti človeku in kršili osnovne človečanske pravice! Stotine, tisoče!

      Danes je vložena obtožnica proti vzdrževalcu ceste, ker se je ubila 7letna deklica zaradi neurejene bankine.

      Policaji so sneli Brozov plakat(pa bi jih morali 1990)

      Policaji so kupili dva psa, ki bosta iskala odtavane (ali ubite šoferje), nič pa se niso opravičili za neuspehe iskanja.Slabo.Odtavanega šoferja sploh niso, kot vem, iskali z helikopterjem s termokamero-ne rečejo ne bev ne mev.Našli bi ga v pol ure ,pa še na malico bi jih povabili vsi, ki so dneve tavali po nemogočem skalnatem kraškem gozdu…

      Nismo pokopali 100.000 in več žrtev Josipa Broza že 70 let, pa se premika. Imamo novo, 13.pregrado iz železa v Hudi jami. Tako mora Boštjan Turk napisati novo knjigo o slovenceljskih 13 pregradah…saj bo bolje.

      Za miljardne bančne luknje se nihče več ne zanima.Prodali pa so eno bankico, saj bo bolkje samo da Veliko rdeče korito NLB ostane naše….

      Kučan si drzne pred Rusko kapelico izdajalsko proti Evropi, proti svetu in proti lastni naciji, goebelsko
      ustrahovati in postavljati svet na glavo za velikega uzurpatorja, demagoga in ustrahovalca, Putina.
      Marija sveri in napopveduje Obračun z ponorelimi človeškimi besi! Bo bolje!ZAGOTOVO.

      Halas je na poti, dobri poti, da postane Svetnik!
      Končno.
      Cerkev pa je pozabila ne desetine drugih, podobnioh žrtev , ki so umrli zaradi vere. Duhovniki in navadni ljudje. Pa nič.
      Saj jih je že ljubi bog postavil na desnico…
      Ista Cerkev, RKC seveda, kateri pripadam, ne vzdigne glasu in ne terja pokopa vseh žrtev medvojnega masakra in povojnega genocida! Strahopetno pred Bogom.
      MLAČNE BOM IZPLJUNIL, JE POVEDAL!

      Ergo : Smo na začetku poti v Švico.
      P.S.: ŠVICA JE DEŽELA SMEHLJAJA ZA SEDMIMI GORAMI ZA SEDMIMI VODAMI. VMES SO PA KAJNOVCI IN KUČANISTI, MESEČNI IN GOLOBIČNI. Torej, Švice ne bo še, dokler ne izgine slovenski rod zmešan z balkanskimi rodovi.
      Švica je izgubljeni cilj in se še oddaljuje!
      Pa fejst bod’te!

  4. Cirkular je jokal kakor joče njegova RANJENA DUŠA,možakar vreden usmiljenja in pomoči.Na žalost je teh ranjenih duš vedno več med nami.
    Naš način življenja je podoben vozniku na avtocesti,ki vozi v nasprotno smer.Kršimo moralne in naravne zakone in potem se čudimo posledicam.

    • @gorica: Zanimiva primerjava cviljenje cirkularja – ranjena duša. Najbrž je to res. Še bolj je res, da bi mu bilo treba pomagati. A to je skoraj nemogoče, če tak možak tega ne želi. Sploh pa je pri nas tako, da take možakarje bolj kot ne pohvalimo za njihovo “pridnost”, natančnost, delavnost, … Zato pomoči ne bodo in ne bodo poiskali. Le žena – če jo ima – se bo odtujila ali pa ga zapustila.

      • Primerjeva: ” Bolj ko so skregani pri hiši, lepše jim cvetijo rože na oknih.” Namreč, nekdo beži iz odnosa in dela na zunanjem videzu hiše….nekaj resnice pa je v tem, kajne. Ni povsod tako, se razume, da ne bo kje hude ure po nepotrebnem….

  5. oh, jojmene, če kaj obvladamo v slo (kc) je diabolizacija drugače verujočih in delujočih. v meni ste zbudili instinkt hudičevega odvetnika, pa skupaj poglejmo na zadevo z druge strani.

    1. cviljenje žage običajno pomeni da je slabo nabrušena in prvi znak, da človek ni perfekcionist ampak amater. ko ljudi moti zvonjenje ponavadi pomislimo, da zato, ker so grešniki. ko nas moti cviljenje v najboljšem primeru pomislimo na ranjeno dušo povročitelja cvileža.

    2.že bežni pogled na fotografijo razkrije, da so v skladovnici drva različnih drevesnih vrst, napaka, ki je pravi prefekcionist ne privošči. obravavani pripadnik sredjega sloja ima še veliko narediti na perfekcionizmu, da vam bo šel zares na živce.

    3. Molitev je pravzaprav naše življenje celo. Sveto pismo pravi:»Treba je vedno moliti in se ne naveličati (Lk 18,2).« In:»Neprenehoma molite (1 Tes 5,17)«.
    kaj če uporablja polena v istem smislu kot mi jagode pri rožnem vencu?
    p. Žižek je meditiral ob lupljenju krompirja, polena so še bolj pripravna za iskanje duhovnega ravnovesja… in pri duhovnosti res ne moreš pretiravati…

    meni se zdi oriantacijski tek in fotolov bolj čudna oblika molitve od zlaganja polen …

    • Hvala dragi dendro za tole analizo, vendar se mi zdi, da nisi zadel bistva. Nikakor nisem želel diabolizirati možakarja, pač pa tak način dela, pravzaprav perfekcionizem, ki lahko nima meja. Sem dal nekaj primerov in na koncu še svojega – še mene je hotelo zanesti. Sem tudi pojasnil, da je dobro, da se ozavesti pri sebi pomen iskanja meje med “dovolj in preveč” in tudi pomen upoštevanja sosedov. Sam menim, da je mejo treba iskati pri vsaki stvari in vedno upoštevati sosede. Takole sem zapisal: “Sam menim, da je pri vsaki stvari, pri vsaki dejavnosti treba iskati mejo med “dovolj in preveč”. No, najprej – se mi zdi – je treba priznati, da taka meja sploh obstaja. Da je kdaj mogoče tudi preveč natančnosti, ko s svojim perfekcionizmom pretirano “težim” sebi in okolici, ko delo zame nikoli ni dovolj dobro opravljeno in ga ne morem in ne morem dokončati, ko mi taka pretirana natančnost že onemogoča ukvarjanje z bistvenim.”

      Tale mož z žago je zame bolj kot ne simbol pretiranega perfekcionizma in iskanja dela zaradi dela. Če je to za moža terapevtsko ali če ga vodi k Bogu, super. Vseeno pa menim, da je primerjava molitve pri lupljenju krompirja, tihega teka po gozdu ali fotografiranja veliko manj moteča za okolico. Koliko pa je moč moliti preko različni dejavnosti, bi pa jaz prepustil vsakemu posamezniku. Vsekakor si me pa z omembo orientacijskega teka in fotografiranja lepo špiknil 🙂 Pravzaprav izrazil mnenje.

      Vse dobro.

Comments are closed.